V Bruslju je v ponedeljek potekal Vrh o zeleni rasti (Green Growth Group).
Srečanje je bilo namenjeno širši razpravi o podnebnih in energetskih politikah EU do leta 2030 ter viziji EU glede prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Razprava se je osredotočila na aktualna vprašanja, kako spodbujati konkurenčno gospodarstvo in se hkrati spopadati s podnebnimi spremembami z namenom zaustavite dviga temperature na manj kot 2 stopinji Celzija pred industrijsko ravnjo ter dosego ambicioznega globalnega dogovora. Skupina Green Growth Group sicer povezuje 13 držav članic (Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija, Španija, Nizozemska, Belgija, Portugalska, Švedska, Danska, Finska, Slovenija in Estonija). Osrednji namen te skupine je voditi in usmerjati razpravo o prihodnji podnebni in energetski politiki do leta 2030 ter doseganju dogovora o prihodnji mednarodni podnebni politiki. Srečanja, na katerih poteka predhodna koordinacija stališč oziroma izmenjava mnenj o aktualnih temah in dosjejih, potekajo redno, običajno pred zasedanjem Sveta ministrov za okolje.
Ob robu srečanja je bil predstavljen tudi pamflet, s katerim ministri dajejo jasen signal in velik pomen prehodu v nizkoogljično družbo tako z vidika zaustavitve globalnega segrevanja, kot spodbujanju gospodarske rasti z zelenimi in okolju prijaznimi rešitvami ter prihodnji podnebni in energetski politiki do leta 2030. Ministri so si enotni, da mora biti kratkoročna politika EU usmerjena k nekaj ključnim ciljem. V doseganje dogovora o ambicioznem podnebnem sporazumu, ki ga je treba doseči do leta 2015 na podnebni konferenci v Parizu. V strukturno reformo sistema trgovanja z emisijskimi kuponi ter k dogovoru o stališču EU o podnebnih ciljih v letu 2014, ki ga bo EU ponudila na zasedanju svetovnih voditeljev septembra 2014, ki ga bo organiziral Ban Ki-Moon v podporo doseganju podnebnega sporazuma v letu 2015.
Srečanja se je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje mag. Andreja Jerina, ki je sodelovala v zaključni panelni razpravi o tem, kako doseči kredibilen podnebno-energetski paket do 2030 in hkrati pospeševati rast in delovna mesta. Opozorila je, da se morajo prizadevanja za dosego podnebno-energetskih ciljev odražati v krovnih strateških dokumentih EU, saj bo edino tako mogoče doseči primerno ravnovesje med interesi posameznih politik. Ker je v tem obdobju aktualna priprava izvedbenih dokumentov, vezanih na večletni finančni okvir EU do leta 2020, je poudarila pomen zagotavljanja zadostnih sredstev proračuna EU v naslednjem obdobju v podporo doseganja teh ciljev. Izpostavila je tudi, da bo moral nov podnebno-energetski paket za obdobje 2020–2030 v večji meri upoštevati posebnosti posameznih držav članic, pri čemer je znano, da za Slovenijo poseben izziv predstavlja zmanjšanje emisij iz prometa, zlasti tranzitnega. Po drugi strani pa je kot velik potencial izpostavila trajnostno ravnanje z gozdovi in lesno-predelovalno industrijo, ki prispevata tako k zmanjševanju emisij, kot tudi k povečevanju obnovljivih virov energije.
Srečanje je komisiji podalo pomembne usmeritve v pripravi predlogov podnebno-energetske politike do 2030. Izpostavljeni so bili številni pozitivni učinki priprave celovitega in ambicioznega paketa. Ta bo lahko prispeval k prizadevanjem za pripravo globalnega podnebnega sporazuma, hkrati pa tudi podal pomemben signal evropskemu gospodarstvu glede možnosti za zeleno rast in delovna mesta ter zagotovil predvidljiv okvir za naložbe.
Evropska komisarka za podnebne spremembe Connie Hedegaard je ob tej priložnosti napovedala, da bo predlog novega podnebno-energetskega paketa pripravljen konec letošnjega leta oziroma najpozneje januarja 2014, da bi tako lahko Evropski svet že marca 2014 sprejel pomembne zaveze glede ciljev EU za leto 2030. (pb)