Nacionalni reformni program je srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, usmerjenih tudi v izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020. Evropa 2020 je desetletna strategija gospodarske rasti EU. Loteva se pomanjkljivosti modela gospodarske rasti in ustvarja možnosti za razvoj, ki bo temeljil na pametnih tehnologijah, trajnostni naravnanosti in socialni vključenosti. EU je postavila pet ključnih ciljev, ki konkretneje opredeljujejo naloge in jih je treba uresničiti do konca desetletja, med drugim tudi v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo. To so: zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, povečanje rabe obnovljivih virov energije (OVE) in povečanje energijske učinkovitosti (URE).
Na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov si je EU do leta 2020 zastavila cilj 20-odstotnega zmanjšanja emisij. Cilj Slovenije do leta 2020 je, da se emisije ne bodo povečale za več kot štiri odstotke glede na leto 2005. Obveznost zmanjšanja emisij se ne nanaša na obdobje do leta 2020, ampak ima Slovenija tudi pravno obvezujoče letne cilje, saj emisije v obdobju 2013 - 2020 ne smejo biti večje od ciljnih letnih emisij.
Za izvajanje nacionalnega akcijskega načrta za OVE 2010 - 2020 in za nacionalni akcijski načrt za URE so bila namenjena sredstva državnega proračuna, ki izhajajo iz trgovanja z emisijami (ETS) za URE in ukrepov trgovanja OVE (RES). Tako vlada v letih 2014 in 2015 pričakuje okoli deset milijonov evrov prihodkov.
Ukrepi, ki so določeni v Operativnem programu zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020 omogočajo prehod slovenskega gospodarstva na nizkoogljično gospodarstvo, ki v celoti ločuje gospodarsko rast od emisij. In sicer: izboljšuje učinkovitost rabe virov, znižuje toplogredne pline, z učinkovitostjo in inovacijami izboljšuje konkurenčnost ter spodbuja rast in zaposlenost. Za določitev ukrepov zmanjšanja emisij do leta 2020 so pomembne tudi dolgoročne ambicije podnebne politike do leta 2030 in do leta 2050. Ukrepi Operativnega programa so zasnovani tako, da bi zagotovili čim nižje stroške podnebne politike tudi v daljšem časovnem obdobju do leta 2030, usklajene tudi z vizijo zmanjšanja emisij do leta 2050, ki izhaja iz Načrta EU za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami do leta 2050.
Na področju OVE si je EU do leta 2020 zadala cilj 20-odstotnega deleža OVE v končni porabi, cilj Slovenije pa je doseči 25-odstotni delež OVE v končni porabi do leta 2020. Po zadnjih podatkih je Slovenija pri izpolnjevanju tega cilja leta 2012 dosegla 20,2-odstotni delež.
Nova zakonodaja zasleduje zastavljene cilje
Slovenija je marca letos sprejela nov energetski zakon (EZ-1), ki skladno z evropsko zakonodajo ureja skupna pravila notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom ter predpisuje pravila za ločevanje in certificiranje operaterja prenosnega sistema za elektriko ter pravno in funkcionalno ločevanje operaterjev prenosnih sistemov zemeljskega plina. Prav tako se urejajo pravila za delovanje sistemskih operaterjev in notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom, kar bo pripomoglo h krepitvi konkurence in pravic potrošnikov, hkrati pa ustvarjalo pogoje za večjo zanesljivost oskrbe. Dobro delujoč trg z energijo kot osnovni predpogoj za gospodarsko rast in izhod iz krize bo zagotovil konkurenčne cene energije, kar bo imelo pozitiven vpliv tako na gospodinjstva kot tudi na gospodarstvo. Zakon preko okvira za spodbujanje URE in OVE prispeva k nacionalnim ciljem znižanja emisij in spodbujanju zelene gospodarske rasti. Zaradi zagotavljanja dolgoročne vzdržne podporne sheme za električno energijo iz OVE, novi zakon daje vladi večja pooblastila pri odločanju o tem, katere tehnologije in v kakšnem obsegu se bodo spodbujale v prihodnje. Na področju URE zakon prinaša največ novosti na področju stavbnega sektorja, kjer so zelo veliki potenciali za zmanjšanje porabe energije in stroškov zanjo. Posebej je izpostavljena vodilna vloga javnega sektorja, saj stroški z energijo bremenijo proračun države in lokalnih skupnosti. Za učinkovito delovanje trga z energijo sta potrebna tudi nadzor in regulacija, čigar naloge izvaja neodvisni regulator trga z energijo, Agencija za energijo. Zakon podrobno določa način delovanja in njene naloge. Na novo ureja tudi področje energetske infrastrukture ter poenostavlja in pospešuje postopek umeščanja energetskih objektov v prostor.
Na področju URE si je EU do leta 2020 zadala cilj 20-odstotnega povečanja energijske učinkovitosti, kar velja tudi za Slovenijo. V Sloveniji je vmesni cilj leta 2010 znašal 2,5 odstotka prihranka končne energije po evropski direktivi o učinkovitosti rabe končne energije. Doseženi prihranek je v letu 2010 znašal 2,8 odstotka, kar je za 0,3 odstotka referenčne rabe končne energije več od vmesnega ciljnega prihranka. Naslednji vmesni cilj bo ocenjen za obdobje do vključno leta 2013.
V letu 2014 bo pripravljen Nacionalni akcijski načrt, kjer bodo določeni ukrepi in prihranki energije do leta 2020 za doseganje cilja izboljšanja energetske učinkovitosti za 20 odstotkov. Vzpostavljen je sistem izdajanja energetskih izkaznic, poleg tega pa bo vzpostavljen še elektronski register izdanih energetskih izkaznic.
V okviru kohezijskih sredstev za Trajnostno energijo Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013 je bila večina sredstev namenjena razpisom za sofinanciranje energetske sanacije javnih stavb. Od skupaj 216 milijonov evrov jih je za energetsko sanacijo stavb namenjenih 173 milijonov.
S koordiniranim izvajanjem prednostnih naložb na področju energetske politike bo Slovenija izboljšala energijsko učinkovitosti stavbnega fonda v javnem in zasebnem sektorju, povečala rab OVE, zmanjšala energetsko revščino, omogočila razvoj in uporabo pametnih omrežij in izboljšala kakovosti zraka predvsem v urbanih središčih, spodbujala rabo alternativnih goriv v prometu ter razvoj in večjo uporabo javnega potniškega prometa. (pb)