V prometu še vedno zaznaven trend naraščanja emisij

Poročilo podaja oceno doseganja ciljev, pregled izvajanja ukrepov ter priporočila za njihovo okrepljeno izvajanje. Z izvajanjem operativnega programa Slovenija izpolnjuje mednarodne obveznosti na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov oziroma blaženja podnebnih sprememb v okviru EU in s tem tudi v okviru drugega obdobja Kjotskega protokola, v katerem EU in države članice zasledujejo skupni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020.

Poročilo kaže, da je Slovenija na dobri poti k doseganju nacionalnega cilja na področju zmanjševanja emisij iz podnebno-energetskega svežnja EU do leta 2020, saj te ostajajo znatno pod letnim ciljem. V skladu z odločbo o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se obveznost zmanjšanja oziroma omejevanja rasti emisij nanaša na emisije v sektorjih, ki niso vključeni v shemo trgovanja z pravicami do emisije toplogrednih plinov EU ETS (promet, široka raba energije v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, kmetijstvo in odpadki). Omenjena odločba EU zato v prilogi določa cilje zmanjševanja oziroma omejevanja rasti emisij do leta 2020 glede na leto 2005 za vsako državo članico. Cilj Slovenije do leta 2020 je, da se emisije ne bodo povečale za več kot štiri odstotke glede na leto 2005. Obveznosti so določene za celotno obdobje 2013−2020, ciljna vrednost za leto 2013 znaša 12.324 kt CO₂ ekv, za leto 2020 pa 12.533 kt CO₂ ekv, cilji za vmesna leta pa sledijo linearnemu povečevanju v tem obdobju.
V letu 2015 so bile emisije v sektorjih izven sheme EU ETS po odločbi EU od letnega cilja nižje kar za 13,4 odstotka, vendar pa so se v letu 2015 te emisije povečale za 2,2 odstotka glede na leto prej. Prve ocene kažejo, da se bodo povečale tudi v letu 2016. Zabeležena je bila namreč 7,4-odstotna rast emisij v prometu, kar se lahko odrazi v 3,7-odstotni rasti skupnih emisij iz sektorjev izven sheme EU ETS. V letih 2015 in 2016 je bil sicer dosežen znaten napredek pri izvajanju ukrepov operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij do leta 2020, finančna sredstva, namenjena za izvajanje tega programa, pa so v skladu z načrti. Učinki vloženih javnofinančnih sredstev na zmanjšanje emisij in na gospodarsko rast ter zaposlenost bodo po oceni iz poročila v prihodnje lahko tudi še večji, v kolikor bo za izvajanje ukrepov iz tega operativnega programa namenjenih dovolj kadrovskih zmogljivosti, okrepljeno usposabljanje za izvajanje ukrepov ter vzpostavljeni procesi sodelovanja deležnikov v zgodnjih fazah oblikovanja ukrepov in pri vprašanjih implementacije ukrepov.

Promet ostaja najpomembnejši sektor pri doseganju nacionalnega cilja po evropski zakonodaji, saj je tudi leta 2015 predstavljal 50 odstotkov vseh emisij v sektorju izven sheme EU ETS. Poleg tega njegov delež postaja vedno večji, saj se emisije v ostalih sektorjih hitro zmanjšujejo, v prometu pa je še vedno zaznaven trend naraščanja. V prometu je bil sicer v letih 2015 in 2016 dosežen velik napredek, zlasti pri načrtovanju ukrepov trajnostne mobilnosti. Kljub temu več kazalcev kaže na to, da je sektor prometa še vedno kritičen. Treba bo zagotoviti doseganje obvezujočega cilja za delež OVE v prometu v letu 2020, ki se v projekcijah kaže kot ključen manjkajoči člen za znižanje emisij. Ukrepi za spodbujanje javnega potniškega prometa se po učinku na zmanjšanje emisij uvrščajo med pomembnejše ukrepe operativnega programa, pomemben pa je tudi njihov prispevek k izboljšani kakovosti zraka v mestih, vendar se učinki izvajanja kažejo pozno, zato bo treba pospešiti in okrepiti ter tudi razširiti nabor ukrepov s področja spodbujanja javnega potniškega prometa. Načrtovani ukrepi na področju železniškega tovornega prometa se ne izvajajo skladno z načrtovano dinamiko, prav tako so se ohranile subvencije, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv v prometnem sektorju.

Kar zadeva zmanjšanje emisij v stavbah, ta zaostaja za letnimi cilji operativnega programa, še zlasti v stanovanjskem sektorju. Zato bo treba okrepiti in nadgraditi izvajanje ukrepov, predvsem skozi aktivnosti Eko sklada, projektne pisarne za energetsko prenovo javnih stavb in tudi drugih akterjev. Potrebno je hitrejše uveljavljanje energetskega pogodbeništva in priprava novih finančnih instrumentov za javni in stanovanjski sektor ter okrepiti tudi usposabljanje na vseh ravneh.