V prvem četrtletju občutno manjša vodnatost rek

Letošnja mila zima z izrazito malo padavin in tudi sušni prvi letošnji meseci se vse bolj odražajo tudi v poslabšanih hidroloških razmerah, saj je bila vodnatost rek v prvem tromesečju kar za tretjino manjša kot običajno. Kot pravijo na ARSO, je sicer porazdeljenost vodnatosti prostorsko dokaj raznolika. Tako so bile reke bolj vodnate na zahodu, manj pa na vzhodu, kjer so bile posamezne reke (Sotla, Krka, Dravinja) le pol toliko vodnate kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Vodnatost je bila majhna predvsem januarja in februarja, nato pa so reke v začetku marca na zahodu narasle in celotna vodnatost se je, kljub poznejšemu ponovnemu upadanju rek v marcu, povečala. 
Vodnatost rek je bila prve dni januarja večinoma srednja, nato so reke upadle na male pretoke in večji del meseca še naprej počasi upadale. Zadnje dni januarja so se pretoki rek povečali do srednjih pretokov. V celoti je bil januar hidrološko suh mesec in 40 odstotkov manj vodnat kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010. Le Drava in Mura sta bili nadpovprečno vodnati. Najmanjši pretoki so bili za 30 odstotkov manjši od povprečnih malih januarskih pretokov in največji pretoki 60 odstotkov manjši od povprečnih velikih januarskih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Tudi februar je bil hidrološko suh mesec in precej podoben januarju, vodnatost rek pa je bila v povprečju 40 odstotkov manjša kot v primerjalnem obdobju. Povprečni mesečni pretoki so bili na vseh obravnavanih merilnih mestih manjši kot običajno, le Mura in Drava sta imeli nekoliko nadpovprečno vodnatost. Prva dva meseca v letu smo imeli torej večinoma zimsko sušno obdobje, pri čemer so bili najmanjši pretoki  februarja za 20 odstotkov manjši od povprečnih malih obdobnih pretokov. 
Razmere so se nekoliko izboljšale marca, saj je bil marec v celoti povprečno vodnat, vendar je bila vodnatost prostorsko zelo raznoliko porazdeljena. Medtem ko so se na vzhodnem delu države na posameznih rekah ohranili mali pretoki, je bila na zahodu vodnatost rek tudi več kot pol večja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Na Sotli je tako preteklo le okoli 30 odstotkov povprečne količine vode dolgoletnega obdobja, na reki Reki pa skoraj 60 odstotkov več od dolgoletnega povprečja. Reke so prve dni marca predvsem v zahodnem delu države narasle do velikih pretokov, nato pa postopno upadale vse do konca meseca, ko so bili pretoki zopet večinoma mali in srednji. Najmanjši pretoki v marcu so bili v celoti okoli 30 odstotkov manjši od dolgoletnega povprečja, največji pretoki pa v celoti podobni dolgoletnemu povprečju, vendar so bile podobno kot pri celotni vodnatosti, tudi tu velike razlike med posameznimi lokacijami. Visokovodna konica je bila tako denimo na reki Reki 80 odstotkov višja od dolgoletnega povprečja, na Sotli pa je dosegla le 20 odstotkov dolgoletnega povprečja.
Po prvih dneh aprila kaže, da se bodo neugodne hidrološke razmere še podaljšale, od prihodnje vodnatosti naših večjih rek, predvsem Drave, Save in Soče pa bo odvisna tudi proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn. Te so sicer v prvih dveh letošnjih mesecih v prenosno omrežje skupno oddale 513,8 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 11,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, pri čemer so elektrarne na Dravi prispevale 323,3 milijona kilovatnih ur, elektrarne na celotni Savi 96,4 in elektrarne na Soči 94,2 milijona kilovatnih ur. Kot rečeno, bo prihodnja proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn, ki so naš najdragocenejši vir obnovljive energije, odvisna predvsem od hidroloških razmer v naslednjih mesecih, v elektrarnah pa upajo, da vendarle ne bodo bistveno odstopale od dolgoletnega povprečja.