Energetika

V prvi polovici leta v Evropi 4,5 GW novih vetrnih zmogljivosti

To je manj kot v enakem obdobju lani, ko je prirast znašal 6,1 GW.
V prvi polovici leta v Evropi 4,5 GW novih vetrnih zmogljivosti

Po podatkih Evropskega združenja za vetrno energijo WindEurope je bilo največ, za 3,3 GW, vetrnih elektrarn na kopnem, kjer prednjači Nemčija (1,6 GW), pred Francijo (605 MW) in Dansko (202 MW). Za 1,1 GW je bilo novih vetrnih elektrarn na morju. Od tega večina v Združenem kraljestvu (911 MW), Belgiji (175 MW) in na Danskem (28 MW). V drugi polovici leta pa postavitev novih vetrnih elektrarn na morju načrtuje tudi Nemčija. Združenje sicer v letošnjem letu pričakuje za 3,3 GW novih vetrnih elektrarn na morju in za 10,2 GW novih vetrnih elektrarn na kopnem.

Kot je dejal glavni referent za politiko pri WindEurope Pierre Tardieu, smo na dobri poti, da zabeležimo solidno leto na področju novih vetrnih parkov, vendar je rast odvisna le od peščice trgov. Poleg tega pa številke prikrivajo nekatere zaskrbljujoče trende. Tako je Francija letos namestila veliko novih vetrnih elektrarn na kopnem, vendar v zadnjih osmih mesecih zaradi administrativnih težav ni izdala nobenega novega dovoljenja zanje, kar se je odrazilo v slabem vpisu njihove zadnje dražbe. Torej bo prišlo do padca novih gradenj, kar bo povzročilo negotovost v dobavni verigi.

V Nemčiji medtem vlada negotovost, kdaj naj bi se za 4 GW novih vetrnih zmogljivosti na kopnem, ki so jih obljubljali v koalicijski pogodbi 2019-2020, dejansko ponudilo na dražbi. Kot vse ostale države članice mora namreč tudi Nemčija, v skladu z evropsko direktivo o obnovljivih virih energije, podati petletni časovni razpored in volumen za prihodnje dražbe. To je ključnega pomena za dobavno verigo, ohranjanje delovnih mest na tem področju in ne nazadnje za rast Evrope. Naložbe v proizvodnjo, strokovno znanje, raziskave in razvoj se bodo izvedle le, če bodo države prepoznale pomen tovrstnih investicij in bodo zanje zagotovile jasno zakonodajo. Samo to bo pripomoglo k sprejemanju novih naložbenih načrtov in znižanju stroškov. Reševanje teh vprašanj bo ključnega pomena, da bo Evropa lahko dosegla cilj 32-odstotnega deleža obnovljivih virov energije do leta 2030 na stroškovno učinkovit način.

Ob tem je Pierre Tardieu opozoril še, da je Evropa na področju vetrnih zmogljivosti na morju preveč odvisna od Združenega kraljestva medtem, ko se je rast deleža novih zmogljivosti v Nemčiji upočasnila. Zato bi morale izvajanje novih naložb v vetrne elektrarne na morju pospešiti ostale države.

Polona Bahun
O avtorju