Na kopnem je bilo postavljenih manj, na morju pa več vetrnih elektrarn kot v istem obdobju lani.
Po podatkih Evropskega združenja za vetrno energijo WindEurope je bilo na kopnem in na morju skupaj postavljenih več vetrnih elektrarn kot v istem obdobju lani (4,5 GW), samo na kopnem pa je bilo postavljenih manj, predvsem zaradi zapletov pri gradnji vetrnih elektrarn v Nemčiji.
V Evropi je bilo tako v prvi polovici leta 2019 na kopnem inštaliranih za 2,9 GW novih vetrnih elektrarn, kar je za 3,3 GW zmogljivosti manj kot v istem obdobju lani. Še posebej skromni so bili v Nemčiji, kjer so zabeležili celo najslabšo prvo polovico leta od leta 2000. Po pričakovanjih naj bi se stanje v Nemčiji izboljšalo v drugi polovici leta, a kljub temu bodo priključitve novih vetrnih elektrarn v omrežje nižje od zgodovinskih ravni. Od vseh evropskih držav je največ novih vetrnih elektrarn na kopnem zgradila Francija, in sicer za 523 MW. Več novih vetrnih elektrarn na kopnem je sicer zgrajenih v drugi polovici leta, kar je še posebej izrazito v nordijskih državah, kjer je gradnja intenzivnejša v poletnih mesecih. Naročila vetrnih turbin in druge aktivnosti nakazujejo, da bodo v drugem polletju največ gradili na Švedskem in Norveškem, veliko novih kapacitet pa bo zgrajenih tudi v Španiji.
Medtem je bilo na morju v prvi polovici leta zgrajenih za 1,9 GW novih vetrnih elektrarn, v istem obdobju leta 2018 pa je bilo teh za 1,1 GW. Največ novih kapacitet so zgradili v Združenem kraljestvu (931 MW), na Danskem (374 MW), v Belgiji (370 MW) in Nemčiji (252 MW). V Združenem kraljestvu poteka gradnja vetrne elektrarne Hornsea 1, ki bo, ko bo dokončana, z 1,2 GW postala največja vetrna elektrarna na svetu.
V prvi polovici leta 2019 je bilo v Evropi za investicije v izgradnjo novih vetrnih elektrarn namenjenih 8,8 milijarde evrov, od tega 6,4 milijarde za vetrne elektrarne na kopnem in 2,4 milijarde evrov za vetrne elektrarne na morju. Zaradi teh naložb bo v naslednjih dveh do treh letih zgrajenih in v omrežje priklopljenih za 5,9 GW novih vetrnih zmogljivosti. Vodilni v teh naložbah sta Francija in Nizozemska.
Kot je dejal glavni referent za politiko pri WindEurope Pierre Tardieu, so vetrne elektrarne na morju zabeležile dobro prvo polovico leta medtem, ko za vetrne elektrarne na kopnem velja ravno obratno. Še zlasti to velja za Nemčijo, kjer ozko grlo ostaja pridobitev gradbenih dovoljenj, saj so nekje v administrativnem postopku obtičala gradbena dovoljenja za kar 11 GW novih zmogljivosti. Zato bodo morale vskočiti Francija, Španija, Norveška in Švedska ter pomagati, da bodo rezultati v drugi polovici leta boljši.
Pierre Tardieu je opozoril, da si je EU postavila cilj 32-odstotnega deleža obnovljive energije do leta 2030 in prehod v nizkoogljično družbo do leta 2050, vendar s takšnim tempom gradnje novih vetrnih elektrarn, ki smo ga videli v prvi polovici leta, teh ciljev ne bo uspela doseči.