V prvih dveh mesecih proizvodnja za desetino nad načrti

Hidrološke razmere v prvih letošnjih mesecih so bistveno ugodnejše od primerljivih lanskih, kar je tudi eden poglavitnih razlogov, da na začetku leta beležimo tudi precej boljše proizvodne rezultate v primerjavi z lanskimi. Iz domačih elektrarn smo tako v prvih dveh letošnjih mesecih uspeli zagotoviti 2 milijardi 491,3 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 19, 4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in hkrati tudi za 9,7 odstotka več od prvotnih bilančnih pričakovanj.
Kot rečeno, so bile okoliščine še zlasti prijazne do proizvodnje v hidroelektrarnah, ki so v prvih dveh mesecih v prenosno omrežje oddale že 833,3 milijona kilovatnih ur električne energije in tako lanske primerjalne rezultate presegle za dobrih 62 odstotkov. Da je bila hidrologija v tem obdobju nad vsemi pričakovanji, potrjuje tudi podatek, da je dejansko dosežena proizvodnja hidroelektrarna bila tudi za dobrih 52 odstotkov nad prvotnimi bilančnimi napovedmi. Dobro pa so obratovali tudi drugi naši proizvodni objekti, saj je denimo Nuklearna elektrarna Krško v prvih dveh mesecih v omrežje oddala 984,2 milijona kilovatnih ur, kar je bilo sicer za slaba dva odstotka manj kot lani, a hkrati za odstotek in pol nad prvotnimi bilančnimi napovedmi. Drugi termo objekti s TEŠ na čelu, pa so v tem času prispevali  673,8 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za kar 17,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani, čeprav tudi za 10,7 odstotka manj od prvotnih napovedi v elektroenergetski bilanci. 
V prvih dveh mesecih smo iz sosednjih elektroenergetskih sistemov uvozili milijardo 446,1 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za dobrih šest odstotkov manj kot lani. Na tuje pa je od začetka leta do konca februarja romalo milijardo 681,2 milijona kilovatnih ur oziroma za dobrih 34 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.