Omogočili bodo povečanje fleksibilnosti delovne moči in s tem boljše prilagajanje elektroenergetskega sistema sodobnim izzivom v obratovanju.
Včeraj so z Nizozemske v RTP Pekre prispeli baterijski hranilniki električne energije. Izvajalec jih mora sedaj namestiti na pripravljena temelja, nato pa se bodo lahko začela montažna dela.
Sicer v RTP Pekre potekajo številna dela, ki so se začela z betoniranjem temeljev za baterijske hranilnike sredi tega meseca. Sledili so izdelava meteorne kanalizacije in izkopi za temelje pomožnih objektov. Kot je dejal vodja projekta vgradnje baterijskih hranilnikov električne energije iz Elesa Ervin Planinc, bo montaža baterijskega hranilnika potekala predvidoma do konca oktobra, začetek obratovanja baterijskega hranilnika pa je predviden v decembru letos.
Vgrajena bosta dva praktično identična hranilnika z nazivno močjo 5 MW (kapacitete 25 MWh). Drugi hranilnik bo nameščen v RTP Okroglo, dela tam pa so se začela izvajati konec septembra.
Glavni namen baterijskih hranilnikov, ki bodo v slovensko elektroenergetsko omrežje vgrajeni v okviru projekta SINCRO.GRID, je povečanje fleksibilnosti delovne moči in s tem boljše prilagajanje elektroenergetskega sistema sodobnim izzivom v obratovanju.
Spomnimo, projekt SINCRO.GRID koordinira družba ELES, v njem pa sodelujejo hrvaški operater prenosnega omrežja HOPS, slovenski operater distribucijskega omrežja SODO in hrvaški operater distribucijskega omrežja HEP-ODS. Gre za prvi projekt s področja pametnih omrežij, ki je sofinanciran iz programa Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF), projekt pa je bil leta 2015 uvrščen tudi na evropski seznam PCI projektov.
Namen projekta je omogočiti učinkovitejšo uporabo obstoječega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji in na Hrvaškem. To bo obstoječi infrastrukturi zagotovilo sprejemanje večjih količin električne energije iz obnovljivih virov in zanesljivejšo oskrbo z električno energijo. Ta projekt bo v elektroenergetskem sistemu v Sloveniji in na Hrvaškem omogočil boljše zagotavljanje ustreznega napetostnega profila in sistemskih storitev po sekundarni rezervni moči. Skupna višina investicije sicer znaša 88,6 milijona evrov, projekt pa naj bi bil predvidoma zaključen prihodnje leto.