Evropska komisija in Ministrstvo za okolje in prostor sta se odzvala na včeraj objavljeno poročilo IPCC.
Evropska komisija je pozdravila poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah glede omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C. Kot so zapisali, poročilo o vplivih globalnega segrevanja za 1,5° C nad predindustrijsko ravnijo in povezanih globalnih usmeritvah glede emisij toplogrednih plinov, vsebuje trdno znanstveno osnovo, ki bo v pomoč zakonodajalcem po svetu pri modernizaciji gospodarstva, soočanju s podnebnimi spremembami, spodbujanju trajnostnega razvoja in izkoreninjanju revščine. IPCC v poročilu ugotavlja, da je omejitev segrevanja na 1,5° C izvedljiva in nujna za preprečitev najhujših posledic in zmanjšanje možnosti pojava ekstremnih vremenskih pojavov. Navaja tudi dokaze, da je globalno segrevanje kot posledica človekovega delovanja že povzročilo 1° C toplejše podnebje v primerjavi s predindustrijsko dobo, vsako desetletje pa se naš planet segreje za približno 0,2° C.
Evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete in komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas sta poročilo, ki je bilo objavljeno dva meseca pred podnebno konferenco pogodbenic na Poljskem, pozdravila, saj zagotavlja pomemben prispevek k oblikovanju predloga Komisije o strategiji za dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU, ki jo namerava predstaviti novembra. Predstavljala bo celovito vizijo modernizacije našega gospodarstva, industrije in finančnega sektorja. EU si bo prizadevala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s pariškim sporazumom ter za modernejšo, inovativno, konkurenčno in odporno gospodarstvo. EU je bila v ospredju obravnave temeljnih vzrokov podnebnih sprememb in globalnega odziva nanje v okviru Pariškega sporazuma. Poročilo IPCC je izjemen prispevek znanstvenikov, ki oblikovalce politik in družbe poziva k ukrepanju.
Da bi Evropa dosegla cilje iz pariškega sporazuma, mora do leta 2030 vsako leto nameniti za približno 180 milijard evrov dodatnih naložb v energijsko učinkovitost, obnovljive vire energije in čisti promet. Komisija je marca 2018 predstavila akcijski načrt za trajnostno financiranje z ukrepi za financiranje trajnostnih naložb in rasti. Okolje in energijska učinkovitost sta tudi pomembna vidika programa EFSI 2.0, Komisija pa za novi večletni finančni okvir predlaga večji poudarek na podnebnih ukrepih, pri čemer bi bilo vsaj 25 odstotkov izdatkov namenjenih podnebnim ciljem. EU se je zavzela, da bo v skladu s pariškim sporazumom do leta 2030 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov. Kot je znano, so se države EU in Evropski parlament poleti dogovorili o ciljih za energijsko učinkovitost (32,5 odstotka) in obnovljivih virih energije (32 odstotkov), ki so celo višji od predloga Komisije. Do leta 2030 je zato mogoče pričakovati večje zmanjšanje izpustov, kot je bilo načrtovano.
Kot sta zaključila Miguel Arias Cañete in Carlos Moedas, nimamo planeta B, zato mora biti reševanje našega planeta naša prva prioriteta. Zato bodo raziskave in inovacije imele ključno vlogo pri naših prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam in EU bo še naprej vodila na tem področju. Podnebje smo postavili v središče našega predloga novega programa EU za raziskave in inovacije (Horizon). V njem predlagamo, da se 35 odstotkov izdatkov nameni za podnebne cilje z razvojem inovativnih in stroškovno učinkovitih brezogljičnih rešitev. Naše ambicije v boju proti podnebnim spremembam moramo oblikovati v skladu z izidom tega poročila in današnje izzive spremeniti v priložnosti.
Ciljem EU z dolgoročno podnebno strategijo sledi tudi Slovenija
Mag. Zoran Kus z Ministrstva za okolje in prostor je v odzivu na poročilo IPCC poudaril, da je poročilo je ena izmed tehničnih podlag za tako imenovani pospeševalni dialog, ki poteka v letošnjem letu in predstavlja razpravo na različnih ravneh glede stanja pripravljenih ciljev v državah Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja za začetek izvajanja Pariškega sporazuma v letu 2021. Ta dialog, ki je od leta 2017 dalje znan pod imenom Talanoa dialog, naj bi se zaključil na ministrski ravni zadnje tri dni podnebne konference pogodbenic, ki bo potekala od 2. do 14. decembra v Katovicah na Poljskem (COP24). Gre za dialog, ki v jeziku Republike Fidži (oziroma drugih držav Pacifika) pomeni konstruktiven, vključevalen, prijazen dialog s ciljem poiskati kompromisno in najboljšo pot za dolgoročno svetovno podnebno politiko. Ministri bodo razpravljali o možnostih za povečanje ambicije sedanjih ciljev, saj vemo, da sedanji oziroma preliminarni cilji, ki so jih države pogodbenice predložile v letu 2015 ne vodijo do 2° C, in še manj do 1,5° C v Pariškem sporazumu. Kot je še dejal, morajo svoje nacionalne dokončne cilje vse države pogodbenice, torej tudi Slovenija, predložiti najkasneje do konca leta 2020.
Pariški sporazum tudi določa, da morajo vse pogodbenice do konca leta 2020 pripraviti tudi svoje dolgoročne podnebne strategije za izvajanje Pariškega sporazuma oziroma skupno izvajanja svetovne podnebne politike. Za raven EU Evropska komisija na povabilo Evropskega sveta predsednikov vlad in držav pripravlja osnutek Dolgoročne podnebne strategije, ki bo sprejeta konec novembra (predvidoma 29. novembra), torej nekaj dni pred začetkom COP24 na Poljskem. Tudi ta dokument naj bi bil ena od osnov za navedeni Talanoa dialog. EU strategija naj bi v premislek predlagala tri možne poti za izvajanje skupne podnebne politike do leta 2050 v EU in sicer: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 85 odstotkov, za 95 odstotkov in scenariji za ogljično nevtralnost v letu 2050.
Tudi slovenska vlada je začela s pripravo Dolgoročne podnebne strategije, ki bo predvidoma sledila podobnih trem scenarijem za dosego cilja Pariškega sporazuma kot zgoraj navedena strategija na ravni EU. V skladu z nedavno sprejeto EU Uredbo o energetski Uniji, morajo biti te strategije s strani držav članic pripravljene do 1. januarja 2020 in vlada bo temu roku sledila, je še poudaril mag. Zoran Kus.