Količina energije, namenjene končni rabi, je v letu 2019 znašala skoraj 208.000 TJ.
V Sloveniji je bila v letu 2019 količina energije, namenjene končni rabi, za dva odstotka manjša kot v letu 2018, od tega je bilo 21 odstotkov energije namenjene za končno rabo v gospodinjstvih.
Domača proizvodnja energije v Sloveniji je v letu 2019 znašala 148.000 TJ. Največji delež je predstavljala jedrska energija s skoraj 43 odstotki, sledili so obnovljivi viri energije (skupaj s hidroenergijo) s skoraj 32 odstotki in energija iz premoga s 25 odstotki. Iz ostalih virov je bilo proizvedene 0,1 odstotka energije.
Z domačimi viri je Slovenija zadovoljila 51 odstotkov potreb po energiji, preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza.
Ob upoštevanju uvoza in izvoza energije, je bilo v letu 2019 za oskrbo na voljo 283.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so tudi v lanskem letu prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 33 odstotkov. Delež jedrske energije je znašal 22 odstotkov, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) 18 odstotkov, delež premoga 16 odstotkov in delež zemeljskega plina enajst odstotkov.
Količina energije, namenjene končni rabi, je lani znašala skoraj 208.000 TJ. Največji, 39-odstotni delež je predstavljala raba v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 30 odstotki, sledila so gospodinjstva z 21 odstotki in ostala raba s kmetijstvom z desetimi odstotki.
V letu 2019 so v strukturi končne rabe prevladovali naftni proizvodi s 45 odstotki, sledila je električna energija s skoraj 24 odstotki, na tretjem mestu so bili obnovljivi viri energije s 14 odstotki. Sledili so zemeljski plin z 12 odstotki, toplota z več kot tremi odstotki in trdna goriva z enim odstotkom.
Lani je količina energije, namenjene končni rabi v gospodinjstvih, znašala več kot 44.000 TJ. Največji, 62-odstotni delež je predstavljala raba energije za ogrevanje prostorov, sledila je raba energije za ogrevanje sanitarne vode (17 odstotkov) in raba električne energije za razsvetljavo in električne naprave (16 odstotkov). Delež energije namenjen za kuhanje je znašal štiri odstotke, za hlajenje prostorov pa en odstotek.
V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva s skoraj 39 odstotki, na drugem mestu pa je bila električna energija s skoraj 28 odstotki. Sledili so zemeljski plin z desetimi odstotki, ekstra lahko kurilno olje z okoli devetimi odstotki, daljinska toplota s sedmimi odstotki, toplota iz okolice (ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk) s skoraj štirimi odstotki, utekočinjen naftni plin s skoraj tremi odstotki in sončna energija z enim odstotkom.