Ministrstva predstavila Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo.
Državni sekretarji na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bogataj, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša so na novinarski konferenci predstavili Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo z Akcijskim načrtom izvajanja in Akcijskim načrtom aktivnosti ministrstev in vladnih služb 2015–2016.
Okvirni program, ki ga je vlada sprejela 29. oktobra, je pripravljen z namenom, da se čim hitreje aktivno podpre proces prehoda v zeleno gospodarstvo ter poveže ukrepe in dejavnosti sektorskih politik. Sogovorniki so se strinjali, da gre za primer dobre prakse medresorskega sodelovanja, iskanja sinergijskih učinkov in izoblikovanje dolgoročnega okvira v smislu bolj trajnostnega upravljanja z viri ter konkurenčne prednosti slovenskega gospodarstva.
Mag. Tanja Bogataj je poudarila, da je okvirni program sestavljen iz treh delov, ki gradi na že do sedaj oblikovanih in razvitih vsebinah, tako nevladnih organizacij kot ministrstev. Tako v prvem delu določa okvir za hitrejši in bolj osredotočen prehod v zeleno gospodarstvo, ki je dolgoročen in daje podlago za vzpostavitev procesa in prožen okvir za nadgrajevanje in načrtovanje nadaljnjih aktivnosti prek dialoga z deležniki. Pomeni odločitev in zavezo za nadaljnje aktivnosti in povezovanje politik za zeleno gospodarstvo ter vzpostavlja proces za izvajanje in spremljanje. V drugem delu je razdelan Akcijski načrt izvajanja tega programa, ki je prožen in kratkoročen ter opredeljuje osnovne aktivnosti, ki bodo tudi v nadaljnjem procesu izvajanja opredeljene za dveletna obdobja, na pol leta pa bo potekal tudi proces spremljanja, nadgrajevanja in prilagajanja. Tretji del okvirnega programa je Načrt aktivnosti ministrstev in vladnih služb 2015–2016, ki so podrobneje zapisane v obliki preglednice, ter predloge prednostnih nalog za prve korake.
Kot je dejal Aleš Cantarutti, bo za raziskave, razvoj in inovacije namenjenih približno 461 milijonov evrov, od tega 90 milijonov za konkurenčnost malih in srednjih podjetij in od tega 50 milijonov za krepitev lesnopredelovalne industrije. Poleg tega so sredstva namenjena tudi spodbujanju internacionalizacije in glavnim prioritetam na področju zelene rasti, med drugim pametnim mestom, učinkoviti rabi energije, optimizaciji emisij v prometu, trajnostnem gradbeništvu in turizmu, optimizaciji logistike in zeleni mobilnosti.
Mag. Tanja Strniša je poudarila, da Skupna kmetijska politika EU podpira kmetijstvo, ki omogoča prehransko varnost (glede na podnebne spremembe), ki je temeljni izziv kmetijstva v prihodnosti, in da spodbuja trajnosten in uravnotežen razvoj vseh evropskih podeželskih območij. V okviru Programa razvoja podeželja 2014 - 2020, za katerega je namenjenih skupaj 1,1 milijarde evrov, se sredstva namenjajo tudi ukrepom za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ekološkemu kmetijstvu, območjem z naravnimi ali drugimi omejitvami in neposrednim plačilom za ozelenitev. Državna sekretarka je izpostavila tudi aktivnosti za uveljavljanje načela kratkih verig, spremembe Zakona o javnem naročanju ter spomnila na projekt Dan slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga letos obeležujemo 20. novembra.
Za spremljanje in nadgradnjo okvirnega programa je bila imenovana medresorska delovna skupina Partnerstvo za zeleno gospodarstvo. Vanjo so vključeni pristojni vladni resorji: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Delovna skupina bo k sodelovanju povabila tudi ostale deležnike, in sicer: predstavnike občin, gospodarstva, nevladnih organizacij in univerz. Njena naloga bo predvsem spremljanje in nadgradnja Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo ter spremljanje izvajanja aktivnosti resorjev, vodenje strukturiranega dialoga med deležniki, poročanje in vzpostavitev portala, namenjenega vsem deležnikom kot tudi širši javnosti, ki bo za uporabnike učinkovito orodje pridobivanja informacij o vsebinah in financiranju ter orodje krepitve znanja o zelenem gospodarstvu, ter priprava primerov dobrih praks in drugih relevantnih informacij za portal. (pb)