V sporazumu za izvajanje kohezijske politike tudi energetika

V sporazumu je posebej obravnavano tudi področje energetike, in sicer v okviru tematskega cilja 4 – Podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih. V njem med drugim piše, da mora celosten prehod na nizkoogljično gospodarstvo združevati ukrepe za učinkovito rabo energije, izrabo obnovljivih virov energije, razvoj aktivnih omrežij za distribucijo električne energije in ukrepe uvajanja trajnostne mobilnosti. Slovenija je v zadnjih dveh letih uvozila na leto za dobri 2 milijardi evrov energentov (brez električne energije), kar je v letu 2012 pomenilo že 7 odstotkov BDP. Ta delež v zadnjih letih še narašča, kar terja nujne ukrepe na področju povečanja učinkovitosti rabe energije na vseh omenjenih področjih. Dolgoročna vizija je, so zapisali pripravljalci Sporazuma, zmanjšanje emisij pri stavbah do leta 2050 na skoraj ničelno raven, in pokritje energetskih potreb prednostno z obnovljivimi viri, pri čemer naj bi bila posebna pozornost do leta 2020 namenjena celoviti energijski obnovi stavb. S tem naj bi prispevali tudi k zmanjševanju energijske revščine, ki se v Sloveniji od leta 2000 dalje povečuje, tako da si po podatkih Urada za statistiko leta 2010 že 6 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji ni moglo privoščiti primerno toplega stanovanja. Poleg ukrepov povezanih z energijsko sanacijo stavb, kjer so možni še precejšnji prihranki, naj bi s pomočjo evropskih sredstev nadaljevali tudi s spodbujanjem obnovljivih virov energije (predvideno revidiranje podporne sheme in prilagoditev tržnim razmeram ter dodatne spodbude za izrabo vetra, sonca in hidroenergije v MHE), prenovo in izgradnjo sistemov za ogrevanje ter gradnjo soproizvodnih enot, pospešeno gradnjo pametnih omrežij in spodbujanjem razvoja ekomobilnosti.
Z izvajanjem ukrepov zapisanih v nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost, ki ga bo sicer treba prenoviti in dopolniti, naj bi že leta 2016 porabili 4.300 GWh energije manj, kar pomeni, da bodo skupni letni stroški za energijo v letu 2016 za okoli petsto milijonov evrov nižji
Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 je sicer strateški dokument za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Skladen mora biti s strategijo EU 2020 o pametni, trajnostni in vključujoči rasti, ustrezati mora tudi zahtevam posameznega sklada EU, tako da bo zagotovljena ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. Vsebuje analizo razvojnih potreb, razlik in potencialov rasti, na podlagi katere je narejena identifikacija prednostnih naložb in pričakovanih rezultatov.
Ključno pri pripravi dokumenta je bilo usklajevanje z vsemi deležniki in skladnost dokumenta s finančnim in zakonodajnim okvirom EU s področja kohezijske politike ter z obstoječimi strateškimi, programskimi in izvedbenimi dokumenti na ravni EU, dokument pa je usklajen tudi z obstoječimi strategijami, programi, akcijskimi načrti in drugimi dokumenti na nacionalni ravni. Celoten sporazum si lahko ogledate na tej povezavi. (bj)