V TEŠ poleti delali s polno paro

V zadnjem sušnem obdobju se je znova potrdilo, kako potrebna je za slovensko energetiko termo energija, ki zagotavlja zanesljivo in varno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema in nam zagotavlja cenovno ugodno električno energijo tudi v časih slabih proizvodnih pogojev drugih energetskih virov. V Sloveniji so energetsko najpomembnejša porečja velikih vodotokov: Drava, Sava, Soča, ki se napajajo predvsem iz alpskega pogorja. Hidrološke značilnosti slovenskih rek so zelo različne. Drava ima snežni režim, za katerega so značilni visoki vodostaji poleti in nizki pozimi. Pri reki Savi, Soči in Savinji v gornjem toku prevladuje snežno-dežni režim, z izrazitim visokimi vodostaji spomladi in malo manj izrazitim jeseni ter nizkimi poleti in pozimi. S hidrološkega vidika se značilnosti vodotokov v Sloveniji dopolnjujejo in omogočajo sorazmerno dobro izravnavo v smislu energetske izrabe skozi vse leto. Ker pa je v zadnjem času bilo precejšnje pomanjkanje padavin, se je v sušnem obdobju na slovenskih rekah zmanjšal pretok vode, kar je posledično zmanjšalo proizvodnjo električne energije. Zmanjšanje proizvodnje zaradi pomanjkanja padavin se praktično odraža že od avgusta 2011 in izpad hidro proizvodnje v prvem letošnjem polletju so v skupini HSE nadomeščali predvsem s povečano proizvodnjo termoelektrarn, ki so neodvisne od vremenskih razmer.
V avgustu je tako potreba po električni energiji iz TE Šoštanj precej presegla načrtovano. Proizvedli so 420 GWh električne energije, v omrežje pa oddali 373 GWh električne energije, kar je bila kar za 43,4  odstotka ali 112,5 GWh več od sprva načrtovanega. Od tega je bilo iz premoga proizvedenih 346 GWh, iz plina pa za 27 GWh električne energije. Tako velika potreba po energiji je posledica dolgotrajnega  sušnega obdobja, ki  je povzročilo bistveno manjšo proizvodnjo v hidroelektrarnah. Težave pa so se pojavljale tudi pri uvozu električne energije, saj so bile čezmejne prenosne zmogljivosti večkrat omejene ali popolnoma zaprte. V avgustu v Šoštanju sprva tudi ni bilo načrtovano obratovanje plinskih enot, dejansko pa so potem proizvedle kar 26 GWh električne energije. Za omenjeno proizvodnjo so v Šoštanju porabili 365.475 ton velenjskega lignita in 7,842 milijonov Sm3 zemeljskega plina.(jš)