Nevladna organizacija Greenpeace Slovenija je včeraj predstavila poročilo z naslovom Družbeni strošek energije iz Šoštanja - Posledice kurjenja lignita za zdravje in narodno gospodarstvo. Podatki o gospodarskih stroških onesnaženja temeljijo na metodologiji Evropske agencije za okolje, podatki o vplivih na javno zdravje ljudi in izgubljenih delovnih dneh pa izvirajo iz nadaljnje Greenpeaceove analize podatkov po tej metodologiji. Po njihovem mnenju poročilo odkriva šokantne podatke, ki predstavljajo nove argumente proti državnemu poroštvu za TEŠ 6 in proti projektu.
Na predstavitev poročila so se že odzvali v TEŠ in v sporočilu za javnost zapisali, da so zgroženi, s kakšno lahkotnostjo je Greenpeace podal posamezne trditve.
V Šaleški dolini sami namreč že vrsto let opravljajo raziskave in meritve vpliva TEŠ na okolje. Okoljske problematike so se v TEŠ lotili z uresničevanjem ekološke sanacije že leta 1987, ko so sprejeli ekološki sanacijski program. Že takrat so se zavedali, da je treba nadzirati tudi dejanska onesnaženja v bližnji okolici, hkrati pa raziskovati vplive iz onesnaženja, ki so bili povzročeni pred tem obdobjem. Do danes se je v organizaciji TEŠ nabralo izjemno veliko raziskav o reki Paki in obeh jezerih v Šaleški dolini, predvsem glede usedanja trdnih snovi iz atmosfere, kislosti padavin, stanja onesnaženja tal, stanja gozdov in drugih rastlin ter tudi živali.
Opravljane so bile tudi raziskave s čebelami, ki so bile narejene na vzorčenju medu in vetrnega prahu na širokih površinah, s čimer nadgrajujejo podatek točkastih imisijskih postaj, kjer se meritve izvajajo na istem mestu. Danes imajo tako osem ekoloških imisijskih postaj za nadzor kakovosti zraka, na katerih kontinuirano merijo pretežno žveplov dioksid, na mnogih pa tudi dušikove okside, prašne delce in ozon. Iz podatkov, ki so že vrsto let tudi na spletni strani, lahko vsakdo pridobi informacije o trenutni kakovosti zraka in se seznani tudi z vsemi poročili od leta 2002 naprej, so še zapisali.
Obolevnost in umrljivost prebivalcev v okolici TEŠ prav nič višja kot drugod
Kot navajajo v TEŠ, so bile na temo vplivov na okolje in zdravje ljudi opravljene že številne raziskave. Ena izmed njih kaže, da je specifična umrljivost vseh umrlih v upravni enoti Velenje, za vse bolezni in zunanje vzroke 7,88 in sicer: za bolezni srca in ožilja 3,12, za bolezni dihal 0,65 in zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč 0,45. Povedano v absolutnih številkah pomeni, da je za z respiratornimi boleznimi povezanimi vzroki umrlo skupaj 49 ljudi (in sicer od tega zaradi bolezni dihal 29, zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč pa 20 ljudi).
Izvedena je bila primerjava umrljivosti med upravno enoto Velenje in celotno Celjsko regijo, ki ni v vplivnem območju TEŠ. Primerjava kaže, da je bila celotna umrljivost v upravni enoti Velenje nižja od Celjske regije. Primerjava po posameznih boleznih pokaže, da je v Velenju nižja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, raka sapnika, sapnic in pljuč. Umrljivost zaradi bolezni dihal v upravni enoti Velenje je v primerjavi s Celjsko regijo bistveno nižja (20 do 45 odstotkov) v obdobju od 2005 do 2009, v letu 2010 pa izenačena.
Kot so izpostavili v TEŠ, nobena izmed njim dostopnih študij o pojavnosti raka ne izkazuje razlik v standarizirani incidenčni stopnji med populacijo Šaleške doline in celotno Slovenijo.
Prav tako podatki o kakovosti zraka za različne kraje v Sloveniji jasno kažejo, da so vrednosti prašnih delcev in dušikovih oksidov na merilnih mestih v Šaleški dolini nižji kot v večjih mestih in to kljub bližini elektrarne.
Poročila in raziskave Greenpeacea bodo v TEŠ preučili in se z ustreznimi postopki tudi odzvali, so še zapisali v izjavi za javnost. (pb)
Povzeto po sporočilu za javnost
Več na:www.te-sostanj.si