EU je v tretjem krogu dodelitve nepovratnih sredstev iz sklada za inovacije vložila več kot 1,8 milijarde evrov v 17 inovativnih projektov čiste tehnologije velikega obsega. Nepovratna sredstva, izplačana iz tega sklada, bodo v pomoč pri uvajanju prelomnih tehnologij na trg v energijsko intenzivnih panogah, na področju vodika in energije iz OVE, v infrastrukturi za zajemanje in shranjevanje ogljika ter v proizvodnji ključnih komponent za shranjevanje energije in OVE. Izbrani projekti se bodo izvajali v Bolgariji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Islandiji, Nizozemskem, Norveškem, Poljskem in Švedskem.
Teh 17 projektov je bilo izbranih na drugem razpisu za projekte velikega obsega, kar pomeni, da so njihovi stroški kapitala nad 7,5 milijona evrov. Projekte so ocenili neodvisni strokovnjaki na podlagi tega, ali imajo možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi s tradicionalnimi tehnologijami in za inovacije, ki presegajo najsodobnejše tehnologije, hkrati pa so dovolj zreli za uporabo. Med merili sta bili tudi potencial projektov za povečanje obsega in njihova stroškovna učinkovitost.
Izbrani projekti zajemajo širok nabor sektorjev, ki prispevajo k prizadevanjem EU za razogljičenje, kot so proizvodnja, distribucija in uporaba obnovljivega vodika, proizvodnja vodika iz odpadkov, vetrna energija na morju, proizvodnja fotovoltaičnih modulov, baterijsko shranjevanje in recikliranje baterij, zajemanje in shranjevanje CO2, trajnostna letalska goriva in napredna biogoriva. Skupaj bi lahko v prvih desetih letih delovanja prihranili okoli 136 milijonov ton ekvivalenta CO2.
Poleg tega bo EIB opravila predizbor za do 20 projektov, ki so sicer obetavni, vendar še niso dovolj zreli za nepovratna sredstva, za pomoč pri razvoju projektov. Najavljeni bodo v zadnjem letošnjem četrtletju.
Namen sklada za inovacije s prihodki v višini več kot 38 milijard evrov do leta 2030 iz sistema EU za trgovanje z emisijami je sicer ustvariti prave finančne spodbude za podjetja in javne organe, da bodo lahko vlagali v naslednjo generacijo nizkoogljičnih tehnologij, in podjetjem v EU zagotoviti prednost prvega na trgu, da postanejo vodilna tehnološka podjetja v svetu.
V prvem razpisu za projekte velikega obsega je bilo sedmim projektom na področju energijsko intenzivnih industrij, vodika, zajemanja, uporabe in shranjevanja CO2 ter energije iz OVE dodeljenih 1,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Pomoč pri razvoju projektov je bila dodeljena 15 projektom.
S 60-odstotnim povečanjem sredstev v primerjavi s prvim razpisnim krogom sklada za inovacije se je število projektov, ki jih sklad lahko podpre, več kot podvojilo. Poleg tega se širi geografski doseg na več držav, tudi v vzhodni Evropi, postopek prijave in ocenjevanja pa je zdaj hitrejši.
V uspešnih projektih v okviru drugega razpisa bodo zdaj začeli pripravljati posamezne sporazume o nepovratnih sredstvih z Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje. Dokončani naj bi bili v zadnjem letošnjem četrtletju, da bo Evropska komisija lahko sprejela sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev in jih začela izplačevati.
Prav tako bo Evropska komisija jeseni objavila tretji razpis za projekte velikega obsega. Kot je bilo napovedano v načrtu REPowerEU, se bodo razpoložljiva sredstva podvojila na približno tri milijarde evrov za nadaljnjo podporo neodvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv. Na ta razpis se lahko ponovno prijavijo tudi projekti, ki v prejšnjih razpisih niso bili uspešni.