Zakon vsebinsko ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije (OVE), določa cilje na področju OVE ter ukrepe za doseganje teh ciljev in načine njihovega financiranja. Ureja tudi potrdila o izvoru, samooskrbo z električno energijo iz OVE, skupnosti OVE, rabo OVE v sektorju ogrevanja, hlajenja in v sektorju prometa, dodatno pa tudi informiranje in usposabljanje inštalaterjev. Zakon bo omogočal lažje izvajanje regulatornih in strokovnih nalog javne uprave na tem področju ter hitrejšo vsakokratno uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko.
Namen zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije je uskladitev nacionalnega pravnega reda s pravom EU. Tako se s tem zakonom v slovenski pravni red prenašajo zakonodajni akti paketa Čista energija za vse Evropejce, ki se nanašajo na spodbujanje uporabe OVE in potrdila o izvoru energije iz SPTE ter o spodbujanju električne energije iz SPTE.
Temeljni cilj zakona je spodbujati rabo OVE v vseh sektorjih proizvodnje in rabe energije. S tem se zasleduje cilj podnebno nevtralne družbe in zelenitve našega gospodarstva in družbe.
V zakonu je tako določen vsakoletni izhodiščni delež OVE, ki ne sme biti nižji od 25 odstotkov, medtem ko so skupni cilj 2030 in vmesni cilji po tehnologijah po letih določeni v NEPN. V zakonu se ureja podporna shema in v okviru tega tudi vsebina v zvezi z deklaracijami za proizvodne naprave in potrdili o izvoru. Majhni proizvajalci imajo možnost neposrednega vstopa v podporno shemo, za večje pa so obvezni konkurenčni postopki. Zakon določa tudi delovanje centra za podpore, obvezne državne GJS, ki upravlja s sredstvi. Na podlagi koncesije bo to službo še naprej izvajal Borzen. Zakon ureja tudi nadomestilo lokalnim skupnostim za izrabo prostora za veter.
V okviru mehanizmov mednarodnega sodelovanja zakon ureja pravila glede statističnih prenosov, skupnih projektov in sodelovanja v finančnem mehanizmu EU. Sredstva za nakup se zagotovijo iz podporne sheme, sredstva pridobljena s prodajo pa so prihodek sredstev za podpore.
Na področju samooskrbe prihaja do bistvenih sprememb glede na obstoječo shemo. Končni odjemalci bodo morali plačati omrežnino na vso prevzeto energijo iz omrežja, obenem pa bodo za viške dobili plačilo.
Z vidika prostorskega urejanja je v zakonu določeno, da morajo nosilci planiranja in operaterji omrežij pri razvoju in umeščanju upoštevati spodbujanje OVE. Urejena je tudi časovna omejitev za trajanje izdaje dovoljenj, in sicer skupaj največ dve leti, za proizvodne naprave do 150 kW pa največ eno leto. Vzpostavlja se tudi kontaktna točka za pomoč vlagatelju pri postopkih pridobivanja dovoljenj. Naloge kontaktne točke so del dejavnosti centra za podpore (Borzen) in se financirajo iz sredstev za podpore;
Na področju ogrevanja in hlajenja je v skladu z direktivo določen sektorski cilj OVE, in sicer okvirno 1,3-odstotno povečanje deleža na leto. Eden izmed ukrepov za povečanje deleža OVE v tem sektorju je prepoved projektiranja in vgradnje kotla na kurilno olje, mazut in premog po letu 2023. Pri sistemih daljinskega ogrevanja je določen cilj povečevanja OVE deleža za odstotek na leto, obveznost priprave trajnostnih načrtov ter možnost odklopa odjemalca od energetsko neučinkovitih sistemov po letu 2025.
Pri vključevanju energije iz OVE v promet je določeno, da se do 2030 doseže vsaj 14-odstotni delež energije iz OVE, delež v posameznem letu pa ne sme pasti pod deset odstotkov.