Nova uredba bo zagotovila, da bodo imele baterije v prihodnosti majhen ogljični odtis, uporabljale kar najmanj škodljive snovi, potrebovale manj surovin iz držav, ki niso članice EU ter, da se bodo baterije v veliki meri zbirale, ponovno uporabljale in reciklirale v Evropi. Uredba se bo uporabljala za vse baterije, tudi za vse odpadne prenosne baterije, baterije za električna vozila, industrijske baterije, zaganjalne baterije (ki se večinoma uporabljajo za zagon, osvetlitev in vžig vozil in strojev) ter baterije za lahka vozila (na primer električna kolesa, e-mopede, električne skiroje).
Cilj novih pravil je spodbuditi krožno gospodarstvo, saj urejajo celoten življenjski cikel baterij. Uredba zato določa zahteve glede konca življenjske dobe, tudi cilje in obveznosti glede zbiranja in predelave materialov ter razširjeno odgovornost proizvajalca.
V uredbi so bili določeni cilji za proizvajalce glede zbiranja odpadnih prenosnih baterij (63 odstotkov do konca leta 2027 in 73 odstotkov do konca leta 2030) ter uveden specifičen cilj glede zbiranja odpadnih baterij za lahka vozila (51 odstotkov do konca leta 2028 in 61 odstotkov do konca leta 2031).
V uredbi je določen cilj, da se do konca leta 2027 iz odpadnih baterij predela 50 odstotkov litija, do konca leta 2031 pa 80 odstotkov, kar pa se lahko še spremeni z delegiranimi akti glede na tržni in tehnološki razvoj ter razpoložljivost litija.
Uredba določa obvezen minimalni delež recikliranih materialov za industrijske baterije, zaganjalne baterije in baterije za električna vozila. Ta delež zdaj znaša 16 odstotkov za kobalt, 85 odstotkov za svinec, šest odstotkov za litij in šest odstotkov za nikelj. Za baterije je predpisana dokumentacija o vsebnosti recikliranih materialov.
Cilj glede učinkovitosti recikliranja nikelj-kadmijevih baterij znaša 80 odstotkov do konca leta 2025, drugih odpadnih baterij pa 50 odstotkov do konca leta 2025.
Uredba določa, da morajo biti do leta 2027 prenosne baterije, vgrajene v naprave, takšne, da jih lahko končni uporabnik odstrani in zamenja, operaterjem pa je danega na voljo dovolj časa za prilagoditev zasnove proizvodov tej zahtevi. To je pomembna določba za potrošnike. Omogočiti bo treba, da bo lahko baterije za lahka vozila zamenjal neodvisni strokovnjak.
Namen novih pravil je izboljšati delovanje notranjega trga baterij in zagotoviti pravičnejšo konkurenco z zahtevami glede varnosti, trajnostnosti in označevanja.
To bodo omogočila merila glede delovanja, trajnosti in varnosti, stroge omejitve za nevarne snovi, kot so živo srebro, kadmij in svinec, ter obvezne informacije o ogljičnem odtisu baterij.
Z uredbo bodo uvedene zahteve glede označevanja in obveščanja, med drugim o sestavnih delih baterije in reciklirani vsebini, ter elektronski „potni list za baterije“ in koda QR. Da bi imele države članice in gospodarski subjekti na trgu dovolj časa za pripravo, se bodo zahteve glede označevanja začele uporabljati leta 2026, glede kode QR pa leta 2027.
Cilj nove uredbe je zmanjšati okoljske in družbene vplive v celotnem življenjskem ciklu baterije. Zato so v uredbi določena stroga pravila o skrbnem pregledu za gospodarske subjekte, ki morajo preveriti vir surovin, ki se uporabljajo za baterije, dane na trg. Uredba predvideva izvzetje MSP iz pravil o skrbnem pregledu. V skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz nove zakonodaje morajo podjetja prepoznati, preprečiti in obravnavati družbena in okoljska tveganja, povezana z nabavo, predelavo in trgovanjem s surovinami, kot so litij, kobalt, nikelj in naravni grafit, ki jih vsebujejo njihove baterije.
Baterije so ključna tehnologija za spodbujanje zelenega prehoda, podpirajo trajnostno mobilnost in prispevajo k podnebni nevtralnosti do leta 2050. V ta namen bo uredba od leta 2025 postopoma uvedla zahteve glede deklaracij, razrede zmogljivosti in najvišje omejitve ogljičnega odtisa električnih vozil, lahkih prevoznih sredstev in industrijskih baterij za polnjenje.