Energetika

V Vrbini raste raziskovalno središče za energetiko

Inštitut za energetiko Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru bo v Krškem kmalu dobil nove dragocene prostore.
V Vrbini raste raziskovalno središče za energetiko
V prostorih Inštituta za energetiko v Krškem je včeraj potekal podpis pogodbe za izgradnjo prizidka in spremljajočih objektov, s katerim bo Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru dobila potrebno infrastrukturo za celovito znanstveno raziskovalno delo na področju energetike.
Fakulteta za energetiko je sicer ena mlajših članic Univerze v Mariboru, ki ima sedež v Krškem in stalno dislocirano enoto v Velenju. V študijskem letu 2014/2015 je bilo nanjo vpisanih 270 študentov, od začetka izvajanja študijskih programov Energetika na I., II. in III bolonjski stopnji v študijskem letu 2008/2009, pa je študij uspešno končalo že 218 študentov. Da gre za pomembno izobraževalno ustanovo za potrebe gospodarstva, potrjujejo tudi podatki raziskave iz leta 2013, po katerih kar 90 odstotkov študentov te Fakultete po končanem šolanju z zaposlitvijo nima težav, večina pa jih tudi dela na področju energetike.
H kakovostnemu delu Fakultete nedvomno veliko prispeva tudi njena razvejana razvojna in raziskovalna dejavnost, saj v Krškem in Velenju deluje kar deset različnih raziskovalnih laboratorijev. Konec lanskega leta se je omenjenima lokacijama pridružil še Inštitut za energetiko v Vrbini, v katerem delujejo laboratorij za aplikativno elektrotehniko, za električne stroje in pogone, za energetske pretvorbe in laboratorij za termomehaniko, termoenergetiko in nanotehnologije. Ker pa v obstoječih prostorih ni zagotovljena vsa infrastruktura, ki bi omogočala zaključeno in celovito znanstveno raziskovalno delo, so se na Fakulteti odločili za graditev prizidka, v katerega bosta umeščena Laboratorij za aero in hidro energetske tehnologije ter Laboratorij CADER, v prostore, ki so že bili zgrajeni v okviru prve faze tega projekta pa se bodo preselili tudi nekateri drugi laboratoriji.
Skupna ocenjena vrednost projekta znaša dobre 4,3 milijona evrov, od tega bo 3,4 milijona evrov porabljeno za raziskovalno opremo. Projekt je delno financiran tudi iz evropskih sredstev, in sicer iz u Evropskega sklada za regionalni razvoj. (bj)
Brane Janjič
O avtorju