Jedrska stroka se nenehno razvija in nadgrajuje, na obzorju so že nove tehnologije, ki prodirajo na trg, ključno pa je zagotavljanje njihove varnosti. Ravno varnost novih tehnologij – še posebej ob prodoru malih jedrskih reaktorjev – je bila osrednja tema srečanja predstojnikov evropskih upravnih organov za jedrsko varnost (WENRA), ki je bilo pretekli teden v Helsinkih.
Strategija delovanja WENRA naj bi bila v prihodnje bolj prilagodljiva in s širšimi področji delovanja, so sporočili iz Uprave RS za jedrsko varnost. Fokus naj tako ne bi bil več le na evropskih varnostnih zahtevah, ampak naj bi zajemal varnostne zahteve za prihajajoče nove tehnologije, zadovoljevanje pričakovanj različnih deležnikov glede regulacije novih elektrarn, upoštevanje podnebnih sprememb kot enega izzivov za jedrsko varnost, ter znanje in kompetence danes in v prihodnosti.
Ravno nove tehnologije jedrsko stroko, pa tudi pred posamezne države članice, postavljajo pred izziv zagotavljanja zahtevane varnosti, ki mora biti v skladu z zahtevami, ki jih skupaj postavljajo evropski upravni organi WENRA. Nujna je torej primerna regulacija, ki mora biti v skladu z napovedanimi višjimi nivoji varnosti novih tehnologij. Hkrati člani poudarjajo vlogo industrije, da zagotovi primerno tehnično dovršenost projektov novih reaktorjev, da bo sploh mogoč učinkovit postopek varnostnega ocenjevanja nacionalnih regulatorjev.
Srečanja sta se udeležila tudi direktor Uprave za jedrsko varnost Igor Sirc in direktor Inšpekcije Uprave za jedrsko varnost Matjaž Podjavoršek. Za razmere v Sloveniji je sicer ključna tema ohranjanja in nadgrajevanja potrebnih kompetenc regulatorjev ter s tem povezanih izzivov pri zaposlovanju in upravljanju znanj in spretnosti njihovih strokovnjakov, so še zapisali v Upravi RS za jedrsko varnost, saj so to izzivi, s katerimi se sami že dlje časa soočajo.