Včeraj prva predstavitev pobude za prvi vetrni park v Sloveniji

Gradivo za pobudo je na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor vložilo podjetje Vepa, ki ima od letošnjega februarja za projekt pridobljeno tudi energetsko dovoljenje. Ministrstvo oziroma Direktorat za energijo je pobudo proučil in jo ocenil kot ustrezno. Direktorat za prostor je tako 19. julija zaprosil za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev vse državne nosilce urejanja prostora in občino Divača, na območju katere je predvidena postavitev do 40 vetrnic s skupno močjo do 120 MW. Rok za pridobivanje smernic je mesec dni, v tem času pa ima k pobudi možnost dati predloge, priporočila, usmeritve, mnenja in pobude tudi zainteresirana javnost. Zaradi objave pobude v poletnih mesecih se je ministrstvo naknadno odločilo, da ta rok podaljša do 9. septembra. V času pridobivanja smernic bo pridobljena tudi odločba o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje.

V razpravi na občini Divača so načrtovalci zagotovili, da bodo pri študijah primernih stojišč upoštevali koridorje divjadi in omejitve Nature 2000, ki v manjšem delu sega na območje Senožeških brd. Izpostavili so, da so vetrnice najčistejši vir pridobivanja elektrike, saj ob delovanju ne proizvajajo emisij, z najnovejšo tehnologijo pa se je hrup delovanja vetrnic zmanjšal na minimalno raven. Napovedali so, da bodo prebivalce in ostale zainteresirane deležnike v projekt vključili v čim večji možni meri kot to nalaga Aarhuška konvencija in usmeritve za pripravo procesnega načrta vključevanja javnosti v postopek priprave DPN, saj je projekt pomemben tako za občino in prebivalce kot tudi za Slovenijo. V ta namen bo v kratkem vzpostavljena tudi spletna stran projekta, na kateri bodo na voljo informacije o vetrni energiji in aktualne informacije o vseh fazah poteka načrtovanega projekta.

S pomočjo vetrnic letno do 280 GWh čiste električne energije

Park vetrnih elektrarn Senožeška brda je predviden na območju ob avtocesti med Razdrtim in Divačo. Območje je v predlogu NEP predvideno kot ena od 14 primernih lokacij za postavitev vetrnih elektrarn, ki so ustrezne tako z vidika vremenskih razmer kot tudi geografskih pogojev. V predlogu NEP je sicer predvideno pridobivanje električne energije iz vetrnih elektrarn do moči 295 MW do leta 2030, vetrni park Senožeška brda pa bi k tej številki prispeval dobrih 120 MW električne moči.

V pobudi je predlaganih 49 možnih stojišč vetrnih elektrarn, izmed katerih bo na osnovi študije, ki sledi oddaji pobude, izbranih do 40 najustreznejših. Moč posamezne vetrne elektrarne v parku bi bila do 3 MW, skupaj pa bi letno proizvedle 280 GWh električne energije, kar predstavlja približno 2,2 odstotka celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Z uresničitvijo tega projekta bi Slovenija naredila nov korak k doseganju zavez iz nacionalnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije članic EU, ki predvideva, da bi do leta 2020 postavili za 191 GWh vetrnih elektrarn in tako lahko emisije CO2 zmanjšali za 342 tisoč ton.

Postopek priprave DPN bo potekal v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Izdelane bodo vse potrebne strokovne podlage, okoljske preveritve in v največji možni meri upoštevana priporočila javnosti. Izdelan je tudi osnutek načrta vključevanja javnosti v postopek priprave DPN, ki poleg vseh zakonsko določenih korakov obsega še dodatne aktivnosti vključevanja javnosti. Le-te se bodo skozi postopek priprave DPN prilagajale tudi glede na odzive lokalnih skupnosti.

Podjetje Vepa v jesenskih mesecih tako načrtuje predstavitev projekta krajevnim in agrarnim skupnostim na območju Senožeških brd, pri čemer upajo na odprto in konstruktivno razpravo o projektu, saj si želijo, da bi bil projekt tudi družbeno sprejemljiv. Predstavnik podjetja Vepa, ki je investitor in nosilec projekta, Aleš Musić je ob tem povedal, da so že lansko jesen pridobili energetsko dovoljenje pristojnega ministrstva, s tem pa tudi mandat za začetek priprave projekta. Podaja pobude za pripravo DPN je tako šele prvi korak na tej poti, zato ni pričakovati, da bi prva vetrna elektrarna na tem prostoru stala pred letom 2016. Treba bo izvesti še številne študije in umestiti vetrne elektrarne v prostor. Njihova želja je, da to storijo ob podpori in aktivni komunikaciji s prebivalci, stroko ter občino Divača in drugimi zainteresiranimi organizacijami.

Projekt vetrnega parka Senožeška brda predstavlja priložnost za Slovenijo tudi z vidika doseganja načrtov za izrabo obnovljivih virov energije, s tem pa tudi korak Slovenije k izpolnitvi zavez članic EU iz podnebno-energetskega paketa, poudarjata tako investitor kot ministrstvo. (pb)