Ta teden v Evropskem parlamentu v Strasbourgu poteka plenarno zasedanje, na katerem sodeluje tudi dr. Romana Jordan.
Evropska poslanka dr. Romana Jordan bo v Evropskem parlamentu pobliže spremljala predvsem razpravo o večletnem finančnem okviru in 20-letnici delovanja enotnega trga, so sporočili iz poslankine službe za odnose z javnostmi.
Kot je znano, je plenarno zasedanje vrhunec dejavnosti EP. Gre namreč za zaključek zakonodajnega dela, opravljenega v parlamentarnih odborih in političnih skupinah. Na plenarnem zasedanju predstavniki državljanov EU, evropski poslanci, sodelujejo pri sprejemanju odločitev Skupnosti in poskrbijo, da Komisija in Svet upoštevata njihova stališča.
Dr. Jordan je v Evropskem parlamentu trenutno najbolj aktivna pri naslednjih dosjejih: Energetski načrt za leto 2050; Uredba o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE); Sprememba časovnega načrta za prodajo pravic do emisij toplogrednih plinov na dražbi (ETS); Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti; Okvirni program za raziskave Obzorje 2020; COSME: Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014-2020); Instrument za povezovanje Evrope.
Energetski načrt za leto 2050
Dr. Jordan ima za dosje Energetski načrt za leto 2050 v Evropskem parlamentu funkcijo poročevalke za pripravo mnenja. V tem okviru si prizadeva za določitev enotnega cilja zmanjšanja emisij do leta 2030, ki bi omogočil predvidljivost za investitorje, ter za razvoj dolgoročnega evropskega tehnološko nevtralnega okvira, v katerem bo energetska politika najbolj učinkovita.
EU se je zavezala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 80 odstotkov do leta 2050 glede na leto 1990 v okviru potrebnih zmanjšanj razvitih držav kot skupine. V Energetskem načrtu za leto 2050 je Komisija predlagala možne scenarije za doseganje dekarbonizacije do leta 2050, ki bi hkrati zagotovili zanesljivost oskrbe z energijo in konkurenčnost. Možni scenariji so: visoka energetska učinkovitost, diverzifikacija tehnologij, visoka raba OVE, zamik tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika, nižja raba jedrske energije.
Sicer pa energetski načrt, kot so ob tem še sporočili iz omenjene službe, ne nadomešča nacionalnih, regionalnih in lokalnih prizadevanj za posodobitev oskrbe z energijo. Evropski pristop k energetskim izzivom je smiseln, saj bo na ta način mogoče povečati varnost in solidarnost z nižjimi stroški kot z različnimi nacionalnimi sistemi. Evropski trg hkrati nudi večji in bolj prilagodljiv trg za nove proizvode in storitve. (mj)
Več o tem na: http://www.romanajordan.si/aktualni-dosjeji