Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je 20. maja v Celju z uvodnim nagovorom odprl strokovna sejma Energetika in Terotech-Vzdrževanje. Sejma, ki imata bogato več kot desetletno tradicijo, sta namenjena strokovni javnosti, inženirjem in tehnikom, ki delujejo na področju energetike in industrijskega vzdrževanja, na njem pa se predstavljajo številna slovenska in tuja podjetja. V svojem uvodnem nagovoru je minister Omerzel poudaril, da Slovenija potrebuje smel in samozavesten energetski koncept, ki bo omogočal hitrejši zagon investicij in s tem posledično pospešil gospodarski razvoj. Nov val elektrifikacije je priložnost, da Slovenija usmeri svoje energetske potenciale zlasti v priložnosti na področju prometa. In prav v tem segmentu, ko govorimo o e-mobilnosti, je Slovenija po besedah ministra s svojo geografsko majhnostjo v prednosti pred drugimi razvitimi evropskimi državami.
Kaj je poslanstvo energetike?
Ob tej priložnosti je generalni direktor Direktorata za energijo Danijel Levičar predstavil osnutek nastajajočega energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo definiral ključne nacionalne razvojne usmeritve s področja energetike za prihodnjih 40 let, v pogovoru pa je sodeloval tudi minister Omerzel. Smernice EKS so pri nas prvič predstavili aprila letos na energetski zbornici, zdaj pa poteka javna razprava. Če so bile v preteklosti zadeve nastavljene bolj opcijsko, po projektih, so se jih po besedah Levičarja zdaj lotili širše. Prvo, kar so se vprašali snovalci EKS, je bilo vprašanje, kaj je poslanstvo energetike, in sicer v funkciji temeljev znanja in ljudi, na podlagi katerega lahko tvorimo nosilne gospodarske panoge. Za tem so si postavili cilje, ki gredo v smeri nadomeščanja tujih virov z domačimi (uvoza energentov: naftnih derivatov, plina idr. je za kar 2 milijardi evrov). Drugi cilji so okoljski, in to dolgoročni. Dejstvo je namreč, da so običajno energetski cikli daljši kot deset let in tako je potrebno tudi planirati. Cilj snovalcev EKS je leto 2050. Tretji cilj je pametna infrastruktura.
Zapletena trenutna politična situacija ne gre ravno na roko snovalcem EKS, če pa bodo energetiki in gospodarstvo prepoznali prednosti in vrednote koncepta, s tem ne bi smelo biti težav. Omerzel: »Od prvega dne, ko sem nastopil kot minister, smo delali, kot da bomo dva mandata. Če gradiš na argumentih, bo naslednja garnitura to prepoznala, seveda če bo strokovno dovolj kakovostno predstavljeno. Včasih je bil Direktorat za energijo vrhunski stroj za birokracijo, mora pa v sodelovanju s stroko pisati tudi strategijo.«
Prvi odzivi javnosti na predstavljeni koncept niso vsi pozitivni, kar pa po besedah Omerzela ni slabo, saj potrebujejo tako pozitivne, kot tudi negativne odzive, da bi prišli do najboljše rešitve. Energetika je namreč konservativna branža, ljudje pa se tudi bojijo sprememb. Strokovna javnost je pripravljena na strategijo, zatrjuje Omerzel.
E-mobilnost je rešitev
Ključno vprašanje glede energije, je tisto, ki ga postavlja trg. Temu, kar bo zahteval trg v prihodnosti, se bodo snovalci EKS prilagodili. Če je bil energent prejšnjega stoletja nafta, je sedanji elektrika. Žal kar 40 odstotkov slovenske porabe energije odpade na transportni sektor, kjer je tudi odgovor, kot je prepričan Omerzel, za e-mobilnost. Trend krivulje porabe električne energije bo v prihodnje še naraščal, pravi odgovor pa so tudi pametne tehnologije ter proizvodnja. Ko sklenemo to verigo, dobimo odgovor o strategiji, pravi Omerzel. Na ta način lahko pridemo ob bok najboljšim v Evropi.
Kot je povedal Levičar, le petina vse končne porabe energije odpade na električno energijo, česar tudi ob porastu investicij do leta 2050 ne bomo uspeli izboljšati, pri čemer opozarja na dejstvo, da imamo dobre trende tudi na področju toplotne industrije (toplotne črpalke, biomasa idr.). To so lahko prava razvojna jedra Slovenije v prihodnosti-v povezavi z gospodarstvom, tu je največ dodane vrednosti. Ti viri pa bodo morali biti trajnostni, ekonomsko učinkoviti in okoljsko sprejemljivi. Takšni projekti se bodo morali sami promovirati, trdi Levičar. Eden takšnih je lahko učinkovita raba energije.
Subvencioniranje v energetiki v prihodnosti
Subvencioniranje fotovoltaike je bila največja napaka evropske energetske politike, je povedal Omerzel, s čimer se je strinjalo vseh 27 članic Unije (brez Hrvaške). Žal tu nismo uporabili kmečke logike, kjer nekaj, kar stane 350 evrov, ne moremo prodati za 50. S tem poslom potem nekaj ni v redu. Tudi tehnologija fotovoltaike je 90-odstotno tuja (iz Kitajske), kar seveda ne spodbuja domače industrije. Novi proizvodni objekti bi morali biti bolj konkurenčni, ta trenutek niso, saj so npr. ameriški energenti za pribl. tretjino cenejši od evropskih. Tu vidi Omerzel kritična vprašanja za Evropo.
Kako naj torej energetika postane bolj konkurenčna? Levičar v zvezi s tem odgovarja, da v tem trenutku potrebujemo takó energijo iz TEŠ, NEK in hidroelektrarn, kar je odličen temelj, kjer smo z lastno ceno še pod tržno. Problem je takšno vodenje projektov, kot je bilo za TEŠ 6, to ni bilo v redu. Kot je povedal, bosta morala oba stebra postati še bolj učinkovita in iskati notranje rezerve, novi proizvodni objekti pa morajo prinašati še več koristi.
Kaj lahko ponudimo tujim partnerjem?
Odgovor na zgornje vprašanje minister Omerzel vidi v investicijah v pametno infrastrukturo. Zato ministrstvo išče tuje investitorje, na primer z Japonske, in projekte, kjer bi prišlo v poštev slovensko znanje, npr. piloti projektov. Druga velika priložnost naše države pa je velik hidro potencial, kamor bi morali privabiti tuje investitorje. Problem, ki ga tu vidi Omerzel, pa je, da imamo lahko preveč energije, ki je ne moremo skladiščiti. V tem smislu je projekt ČHE Kozjak dobra rešitev.
Vladimir Habjan