Evropska komisija je sprejela poročilo o napredku držav članic pri doseganju ciljev OVE do leta 2020.
Iz poročila, ki obravnava tudi trajnostni sistem biogoriv in tekočih biogoriv v EU, je razvidno, da je trenutno veljavni okvir politike s pravno zavezujočimi cilji s področja obnovljivih virov energije (OVE) vplival na močno rast sektorja OVE do leta 2010. V porabi EU je do tega leta dosegel 12,7-odstotni delež obnovljive energije, zastavljeni skupni cilj za leto 2020 pa je 20 odstotkov. Zato bodo za večji napredek in doseganje tega cilja po mnenju komisije potrebni nadaljnji koraki. Še posebej si bo treba prizadevati, da bi vlagateljem zagotovili zanesljivost, zmanjšali administrativne ovire in jasno začrtali pot razvoja na tem področju.
Kot že rečeno, Direktiva o OVE iz leta 2009 določa zavezujoče cilje na področju obnovljive energije in sicer, da bi delež v EU do leta 2020 predstavljal 20 odstotkov skupno porabljene energije. Vse države članice pa morajo doseči svoje posamezne cilje glede deleža obnovljive energije v skupni porabi energije. Poleg tega morajo doseči skupen cilj, in sicer desetodstotni delež obnovljive energije v prometu. Zadane cilje je mogoče doseči s povečanjem deleža energije iz OVE, vključno z vetrno (na kopnem in na morju), sončno (toplotno, fotovoltaično in koncentrirano) in vodno energijo, energijo plimovanja, geotermalno energijo ter energijo iz biomase (biogoriva in tekoča biogoriva). Evropska komisija poudarja, da bi se z izpolnitvijo ciljev na področju obnovljive energije zmanjšali onesnaževanje, emisije toplogrednih plinov in stroški proizvajanja obnovljive energije, hkrati pa bi se povečala raznolikost oskrbe z energijo in zmanjšala odvisnost od nafte in plina.
Sprejetje trenutno veljavnega okvira politike, ki ga sestavljajo pravno zavezujoči cilji, je povzročilo hitro rast obnovljive energije. Najnovejši podatki Eurostata kažejo, da je EU in večina držav članic na dobri poti, da dosežejo cilje za leto 2020. Tako je bil leta 2010 delež obnovljive energije v EU 12,7-odstoten, večina držav članic pa je že dosegla vmesne cilje za leti 2011/2012, določene v Direktivi. V energetski porabi Slovenije je delež obnovljive energije leta 2010 tako znašal 19,9 odstotka, posamični ciljni delež za Slovenijo za leto 2020 pa je 25 odstotkov. Glede na trajnostna merila EU pa države članice na drugi strani prepočasi izvajajo sistem biogoriv, vendar morebitni negativni vplivi uporabe biogoriv v EU trenutno ne zahtevajo nadaljnjih posebnih ukrepov politike.
Čeprav je bil do leta 2010 dosežen napredek, prihodnji razvoj vzbuja skrb, saj je prenašanje Direktive tudi zaradi trenutne gospodarske krize v Evropi prepočasno. Ker je začrtana pot za doseganje končnega cilja proti koncu določenega obdobja vse težja, mora večina držav članic v naslednjih letih okrepiti izvajanje potrebnih ukrepov. Veljavne politike v večini držav članic ne bodo zadostovale za doseganje zahtevanega obsega uporabe obnovljive energije, zato bodo morale države okrepiti prizadevanja, da bodo ostale na začrtani poti.
Države bi čim prej morale zaključiti prenos Direktive o OVE ter okrepiti prizadevanja za odpravo ovir za uveljavljanje obnovljive energije, opozarja komisija. To je mogoče doseči z ukrepi za zmanjšanje upravnih obremenitev in skrajšanje zamud, z razvojem električnega omrežja in boljšim vključevanjem obnovljive energije na trg ter z okrepitvijo in izboljšanjem preglednosti shem podpore, ki bi morale biti tudi bolj stroškovno učinkovite in tržno usmerjene. Tako naj bi za letos načrtovane smernice komisije za sheme podpore in reforme zagotovile, da bo podpora na stroškovno učinkovit način pomagala vključevati proizvodnjo obnovljive energije na energetski trg.
Kot opozarja komisija, bo imela neizpolnitev ciljev na področju obnovljive energije za leto 2020 za EU hude posledice. Stabilen razvoj obnovljive energije je namreč pomemben pogoj za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050. Zato bo to desetletje za Evropo ključno, saj bodo današnje odločitve o naložbah na energetski sektor vplivale naslednjih 30 let. Neizpolnitev ciljev bi pomenila tudi, da bi EU ostala močno odvisna od fosilnih goriv, kar bi ogrozilo zanesljivo oskrbo z energijo in njeno trajnostno rabo. Poleg tega se z nezadostnim uvajanjem različnih tehnologij obnovljive energije proizvodni stroški ne bi zmanjšali, kar bi posledično pomenilo, da obnovljiva energija ne bi mogla prispevati h konkurenčnosti EU. (pb)