Delež okoljskih dajatev v strukturi prihodkov iz naslova davkov in socialnih prispevkov.
Evropski statistični urad Eurostat je objavil podatke o gibanju okoljskih davkov v EU in državah članicah, iz katerih izhaja, da so v letu 2020 znašali skupni prihodki iz tega naslova 299,9 milijarde evrov, kar predstavlja 2,2 odstotka BDP EU. Pri tem so več kot tri četrtine celotnih prihodkov od okoljskih davkov (77,2 odstotka vseh) predstavljali prihodki od obdavčitev energije, delež prometa (davek na motorna vozila) je znašal 19,1 odstotka, obdavčitev drugih virov onesnaževanja pa je prispevala 3,7 odstotka. Vrednost okoljskih davkov je bila v EU v letu 2020 sicer za okoli 88,5 milijarde evrov višja kot leta 2002, vendar pa se je glede na BDP njegova raven znižala, in sicer iz 2,6 na 2,2 odstotka BDP.
Najvišji delež davkov na energijo odpade na gospodarstvo, skupnih okoljskih dajatev pa na gospodinjstva
Po podatkih Eurostata, so v letu 2019 (zadnji znani uradni podatki) najvišji delež davkov na energijo prispevala podjetja (51,5 odstotka), delež obračunan gospodinjstvom pa je bil nekoliko nižji in je znašal 44 odstotkov. Gre pa ob tem izpostaviti, da so bila na drugi strani gospodinjstva glavni plačnik davkov iz naslova prometa (66,4-odstotni delež, pri čemer je glavni vir davek na motorna vozila) in plačujejo tudi večinski delež davkov na onesnaževanje (55,9 odstotka) ter, da nanje zato odpade tudi velika večina skupnih okoljskih dajatev.
Ob tem gre še izpostaviti, da se okoljske obremenitve med posameznimi državami članicami precej razlikujejo, ter, da je za prvo krizno leto COVID-19 2020 večina držav poročala o znatnih znižanjih davkov na energijo v primerjavi z letom 2019, in to v razponu med 5 in 15 odstotki.
Drugače pa so okoljski davki v strukturi prihodkov od davkov in socialnih prispevkov na ravni EU v letu 2020 predstavljali 5,4 odstotka, pri čemer so tudi tu precejšnje razlike med posameznimi evropskimi državami. Tako so okoljski davki največji delež v strukturi omenjenih prihodkov dosegli v Sloveniji (12,3 odstotka), Latviji (10,1 odstotka), Bolgariji (9,9 odstotka) in Grčiji (9,1 odstotka), medtem ko so se na dnu lestvice znašle Nemčija (4,1 odstotka), Slovaška (4 odstotke) in Luksemburg (3,5 odstotka).