Projekt izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi predvideva izgradnjo petih hidroelektrarn, zaščite območja pred visokimi vodami s poudarkom na naseljih, ki se ščitijo glede na linijo stoletnih vod ter druge ureditve vodne, državne in lokalne infrastrukture. Po koncesijski pogodbi je predvideno, da se bo na vsakih 36 mesecev začela graditi nova elektrarna, gradnja pa naj bi trajala 42 mesecev. Veriga naj bi bila tako končana do leta 2019.
video
»Veriga ima pozitiven učinek z vidika optimalne rabe razpoložljivega energetskega potenciala spodnje Save, hkrati pa pomeni optimalno usklajevanje rešitev ali aktivnosti v prostoru med energetiko, kmetijstvom, vodarji, lokalno skupnostjo in drugimi,« je povedal Silvester Jeršič, vodja tehničnega sektorja HESS. »Zato je to večnamenski projekt, ker je več deležnikov in interesov, ki jih združimo skupaj. Če govorimo o verigi z energetskega vidika, pomeni, da lahko HE obratujejo v pretočno-akumulacijskem režimu, torej akumulirajo vodo v času nižje porabe oziroma nižjega odjema električne energije in obratujejo takrat, ko je potreba po njej. Torej gre za obratovanje v konicah, v trapezu, s tem pa dajemo dodatno kakovost v oskrbi z električno energijo. Omogočena je akumulacija, vožnja z višjo proizvodnjo, pri čemer zadnja HE v verigi, oziroma akumulacijski bazen, izravnava te modulirane obratovalne pretoke na naravni pretok. Za zadnjo HE potem ni videti, da se je vmes karkoli dogajalo, ni negativnih vplivov na naravni pretok,« je še povedal Jeršič.
V projekt ni vključena HE Vrhovo v lasti družbe SEL, to pa ne pomeni, da HE ne bi usklajeno obratovale, saj gre za sistem enotnega usklajenega planiranja na ravni skupine HSE oziroma GEN; oba centra vodenja se namreč med sabo usklajujeta.
Pozitivne izkušnje do zdaj zgrajenih hidroelektrarn
Po besedah Jeršiča so izkušnje treh, že zgrajenih HE na spodnji Savi (Boštanj, Arto-Blanca, Krško) pozitivne: »V dobrih desetih letih so bile zgrajene tri HE s pripadajočimi akumulacijami ter infrastrukturo v vplivnem območju, kar je v tako kratkem času velik dosežek, tudi ob upoštevanju vseh ovir predvsem v luči umeščanja v prostor in pridobivanja vseh upravnih dovoljenj. Nenazadnje je bilo precej ovir pri financiranju infrastrukturnega dela. Zato z veseljem pogledamo nazaj. HE so večinsko plod slovenskega znanja, projektive, izvedbe gradbenih in drugih del, kot tudi proizvodnje elektro, strojne in druge potrebne opreme. Slovenija se s tem projektom lahko zelo pozitivno predstavi; vsaj kolikor je meni znano, v ožjem regionalnem območju ni primerljivega projekta, niti širše v Evropi. S projektom smo intenzivno začeli konec leta 2002, zdaj smo leta 2014, v gradnji pa je že četrta HE. Tempo je pravzaprav intenziven in verjamemo, da bomo tudi HE Brežice in HE Mokrice izvedli v skladu s plani.«
Na poti do uresničitve tudi več vrst ovir
Kot glavne ovire pri gradnji oziroma pri pripravi na gradnjo novih HE, Jeršič omenja dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, torej postopke priprave prostorskih aktov (DPN), pri čemer navaja podatek, da je bil za HE Boštanj sprejet lokacijski načrt še v prejšnjem stoletju. Lokacijska načrta za HE Arto-Blanca in HE Krško sta bila neprimerno hitreje zaključena kot na primer DPN za HE Brežice in HE Mokrice. Za ti dve HE je umeščanje v prostor potekalo približno šest let, kar je po mnenju Jeršiča z vidika investicije predolgo. V okviru DPN so potrebna pozitivna mnenja oziroma soglasja posameznih nosilcev urejanja prostora, kar je spet nova dolgotrajna zgodba. Relativno dolgotrajen je tudi postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, postopek pridobivanja poročila o vplivu na okolje, vendar je bil za tri gorvodne HE ta postopek relativno kratek, za HE Brežice pa je potekal dve leti. Spet so potrebna pozitivna mnenja oziroma soglasja posameznih nosilcev urejanja prostora in na neki način se ponovi zgodba, znana že iz faze pridobitve DPN.
Za problematično se je izkazalo tudi financiranje infrastrukturnega dela. Po besedah Jeršiča je bila najbolj pereča zgodba v zvezi z izgradnjo akumulacijskega bazena Krško, ker koncedent ni zagotovil potrebnih sredstev. V tem trenutku se že kažejo tudi prva znamenja podobnih potencialnih problemov pri HE Brežice, a v HESS upajo, da bodo zadeve ustrezno urejene glede na gorvodne izkušnje. Težave bi lahko povzročali postopki javnih naročil, saj se lahko pojavijo neutemeljene pritožbe neizbranih ponudnikov, kot se je še posebej pokazalo pri bazenu HE Krško. Pritožbe so tako povzročile zamudo za slabi dve leti. Kljub temu so projekt speljali z bistveno manjšo zamudo zaradi relativno dobrega angažiranja izvajalca del.
Vrsta pozitivnih ekonomskih učinkov izgradnje verige
Projekt izgradnje verige HE ima tudi vrsto pozitivnih ekonomskih učinkov. Kot je povedal Silvester Jeršič: »Investicija na neki način dvojna: prvič, ozko gledano skozi oči družbe HESS, to je, da družba posluje z dobičkom, kar pomeni donos na vloženi kapital, za družbo oziroma družbenike lastnike družbe. Z vidika države družba plačuje koncesijsko dajatev, vodno povračilo, plačuje davek od dobička, tudi druge davščine in dajatve, ki gredo v državni proračun oziroma integralni proračun RS, kar pomeni, da država s tem projektom tudi ustvarja prihodke. S projektom se izvaja protipoplavna zaščita, kar pomeni, da se zmanjša družbena škoda ob poplavah. Del škode pri poplavah pokrije država, en del pa ostane nepokrit iz državnega proračuna. To morajo ljudje dati iz svojih žepov. To je posredna korist za državo oziroma državljane, za tiste, ki nimajo zavarovanj. Potem so tu pozitivni učinki z vidika preprečevanja suše ali škod zaradi suš. Dvignjena podtalnica pomeni izboljšanje kmetijske proizvodnje z možnostjo namakanja, torej spet na neki način ublažitev negativnega učinka suš, ki ga en del pokrije država, nekaj škode pa morajo kriti ljudje sami.«
V HESS so naročili študijo, s pomočjo katere so ocenjevali učinke verige petih HE z vidika učinka vpliva na integralni proračun, pri tem pa so upoštevali finančne vidike, koncesijske dajatve vodnih povračil, davščin in škodne vidike. V koncesijski dobi petdesetih let je ocenjen učinek za državni proračun v višini 1,8 milijarde evrov, pri čemer velja omeniti tudi dejstvo, da bodo z uresničitvijo tega projekta morda preprečili morebitno kazen za Slovenijo zaradi nedoseganja cilja 25 odstotkov OVE v končni rabi energije do leta 2020.
Viri financiranja
Energetski del projekta financira HESS, infrastrukturni del pa se financira iz vodnega in podnebnega sklada v skladu z Zakonom o pogojih koncesije. Vodni sklad, ki je bil namensko ustanovljen za financiranje infrastrukture na spodnji Savi, poleg infrastrukture na spodnji Savi financira še druge projekte. V vodnem skladu se na letni ravni nabere okoli 40 milijonov evrov, polni pa se prvenstveno iz naslova koncesij in vodnih povračil slovenskih HE in NEK. Kot je povedal Jeršič, to pomeni, da energetika preko davščin dejansko financira vodno in tudi drugo infrastrukturo: »Kar mi vidimo kot problem ali nejasnost, je to, da se vodni sklad z vidika našega projekta ne počrpa v celoti. Ne razumemo, zakaj je potem problem financiranje infrastrukture na spodnji Savi, če gre nepočrpani denar iz vodnega sklada v intergralni proračun. Država se torej ne drži zakona, podpisane koncesijske pogodbe, podpisanih rokov in načina financiranja.«
HE Mokrice v fazi presoje vplivov na okolje
Za HE Mokrice je bil leta 2013 sprejet DPN, zdaj pa so v fazi presoje vplivov na okolje. V HESS pripravljajo poročilo vplivov na okolje in pričakujejo, da bo poročilo končano do konca leta 2014, potem pa bodo podali vlogo za okoljevarstveno soglasje, s čimer se bo pri upravnem organu, to je Agencija RS za okolje, začel postopek presoje vplivov na okolje. Pri HE Mokrice je zelo pomembno usklajevanje čezmejnih vplivov, ker je zadnja v verigi na slovenskem delu, nekaj sto metrov dolvodno se že začne Hrvaška. »Zato smo v intenzivnih stikih in v dobrem sodelovanju z družbo Program Sava iz Zagreba, ki je na reki Savi pristojna za večnamenski projekt na širšem območju Zagreba in rešuje tako rabo vode, poplavno zaščito, namakanje in energetsko rabo reke. Družba ima več družbenikov, od pristojne hrvaške vodarske službe, mesta Zagreba in družbe HEP (hrvaška elektrogospodarstvo),« je povedal Jeršič. Začetek gradnje HE Mokrice načrtujejo v letu 2016, zaključek pa leta 2019: S HE Mokrice bo projekt izgradnje HE na spodnji Savi dokončno izpeljan.
Pričakovanja od nove vlade
Od nove vlade, ki je pred kratkim začela svoj mandat, glede na izjave strank koalicijskih partnerjev in zapisanega v koalicijski pogodbi, kjer izražajo podporo večnamenskemu projektu na spodnji Savi, v HESS pričakujejo spoštovanje določil podpisane koncesijske pogodbe, sprejetih zakonov in drugih podzakonskih aktov ter zagotavljanje nemotenega financiranja, torej spoštovanje prevzetih obveznosti s strani koncendenta, kar bo tudi omogočilo nemoteno izvajanje in dokončanje projekta.
Vladimir Habjan