Velenje naklonjeno obnovljivim virom energije

V Zavodu Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (krajše  agencija KSSENA) se ukvarjajo z analizami stanja na področju obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE), z identificiranjem projektov OVE in URE, s pripravo tehničnih podlag ter investicijske in razpisne dokumentacije pa tudi z monitoringom projektov.  

Kot je pred dnevi povedal direktor agencije KSSENA Boštjan Krajnc, je agencija leta 2012 pripravila Lokalni energetski koncept (LEK), leto prej pa v okviru Konvencije županov Trajnostni energetski akcijski načrt (SEAP). Agencija KSSENA v sodelovanju s Projektno skupino, ki deluje v okviru Mestne občine Velenje, uspešno sodeluje tudi v mnogih evropskih projektih in programih, vezanih na OVE in URE.

Zelo dejavni na področju OVE in URE  

»V Mestni občini Velenje izvajamo ukrepe OVE in URE v skladu z akcijskim načrtom iz Novelacije LEK-a iz leta 2005 in popolnoma novega LEK-a iz leta 2012. Na področju OVE sodijo med najpomembnejše projekte gradnja malih fotonapetostnih elektrarn na upravni zgradbi Mestne občine Velenje ter na stavbah OŠ Livada in OŠ Gustava Šiliha ter postavitev pilotnih svetilk javne razsvetljave, ki za svoje delovanje izkoriščajo različne obnovljive vire energije,« je pojasnil Krajnc.  

V letu 2010 so postavili tudi kogeneracijsko enoto za sočasno pridobivanje toplotne in električne energije v Podružnični osnovni šoli Škale. Na področju URE so najpomembnejše postopne energetske sanacije javnih zgradb ter energetska rekonstrukcija javne razsvetljave (menjava svetilk, regulacija delovanja itd.). V Mestni občini Velenje je bilo tako izvedenih kar nekaj projektov, ki so bili inovativni tako po tehnologiji kakor tudi po načinu izvedbe. Poleg solarnih svetilk, ki izkoriščajo dva obnovljiva vira energije, imajo v občini tudi daljinski sistem hlajenja, od leta 2008 pa še brezplačni javni mestni prevoz, poimenovan Lokalc.  

»V prihodnosti želimo doseči cilje, ki smo si jih zastavili v okviru Konvencije županov. Kot prvi v Sloveniji smo oddali in tudi dobili odobren Trajnostni energetski akcijski načrt za zmanjšanje emisij CO2 za 20 odstotkov do leta 2020. Naša prizadevanja bodo šla v smer sočasnega izkoriščanja različnih OVE. Agencija KSSENA sodeluje kot vodilni partner pri projektu GeoSEE, v okviru katerega bomo v sodelovanju s Fakulteto za energetiko raziskali možnosti za izkoriščanje geotermalnih virov za proizvodnjo električne energije v kombinaciji z drugimi OVE. Prav tako želimo razširiti sistem daljinskega hlajenja še na druge javne zgradbe, spodbujati trajnostno mobilnost ter energetsko sanirati vse javne objekte v občini,« je povedal Krajnc.  

Inovativni projekti - trajnostna mobilnost  

Kot je dejala Špela Šeliga iz Urada za razvoj in investicije Mestne občine Velenje, so na Mestni občini Velenje v okviru projekta GUTS (Green Urban Transport Systems) raziskovali in oblikovali konkretne ukrepe za izboljšanje storitve brezplačnega javnega potniškega prometa.  

»Ukrepi, ki smo jih identificirali in nekatere že tudi izvedli, bodo Lokalca še bolj približali uporabnikom, ga naredili še prijaznejšega in učinkovitejšega. Lokalc bo tudi ekonomsko učinkovitejši in bo hkrati manj obremenjeval okolje. V lokalnem akcijskem načrtu smo predvideli in tudi že izvedli inovativno obliko javno-zasebnega partnerstva za izvajanje mestnega potniškega prometa. Izdelali in objavili smo tudi inovativno obliko informatizacije storitve Lokalc, in sicer s pomočjo brezplačne aplikacije za pametne telefone,« je dejala Šeliga.  

Lokalni akcijski načrt predvideva tudi postopno zamenjavo zastarelih motorjev z okolju prijaznejšimi viri, kot sta plin in vodik. V Mestni občini Velenje prav tako aktivno iščejo možnosti za pridobitev avtobusa z gorivnimi celicami, ki bo izkoriščal vodikovo tehnologijo. Vodikova polnilnica bo v Velenju inštalirana v okviru promocijskega projekta Centra odličnosti za nizko-ogljične tehnologije (CONOT).  

»V Mestni občini Velenje smo v sklopu pilotne investicije projekta BICY lokalno razvili  avtomatiziran sistem za izposojo koles. Sistem BICY vključuje 32 koles na sedmih izposojevalnih postajah po mestu, s skupaj 56 priključnimi stojali, in omogoča izposojo kolesa za uporabo v mestnem okolju. Sistem omogoča inovativne tehnološke rešitve za storitve najema in tudi podroben koncept rešitev za sledenje in nadzor. BICY je brezplačen in enostaven za uporabo ter prijazen do uporabnika,« je povedala Šeliga.  

Projekti OVE in URE dopolnjujejo proizvodnjo elektrike

Kot je znano, je premogovništvo pomembno zaznamovalo celotno Šaleško dolino. Premog še vedno ostaja najpomembnejši energent v dolini, saj v bližnji Termoelektrarni Šoštanj proizvedejo, poleg tretjine celotne potrebne električne energije za Slovenijo, tudi okoli 80 odstotkov toplotne energije za mesti Velenje in Šoštanj. Pri tem projekti OVE in URE pomembno dopolnjujejo proizvodnjo in regulacijo električne in toplotne energije iz premoga.

»Tukaj lahko primerjamo leti 2003, ki je referenčno leto v dokumentu SEAP, in  2011, ki je zadnje poročano leto v dokumentu Lokalni energetski koncept, in ugotovimo, da je Mestna občina Velenje v tem obdobju zmanjšala izpuste CO2 za več kot 20 odstotkov, in sicer po podatkih o rabi električne energije za javno razsvetljavo ter rabi električne in toplotne energije v javnih zgradbah in gospodinjstvih,« je pojasnil Krajnc.  

Najpomembnejši projekti agencije KSSENA  

Med najpomembnejše projekte energetske agencije KSSENA sodijo projekt Cyber Display (prikaz energetskega stanja zgradb – predhodnica energetskih izkaznic); projekt MOVE (postavitev energetsko samozadostnih uličnih svetilk, priprava strokovnih podlag za energetsko sanacijo in izkoriščanje OVE za 10 javnih zgradb); projekt Euronet 50/50 (spodbujanje plačnikov računov in uporabnikov zgradb k manjšanju rabe energije in stroškov zanjo) ter prej omenjeni projekt GeoSEE.  

Pomembni so tudi drugi evropski projekti, s katerimi agencija KSSENA skupaj z Mestno občino Velenje spodbuja trajnostne oblike mobilnosti v urbanih območjih, išče najboljše rešitve za zelen javni prevoz in potenciale za izrabljanje OVE na degradiranih območjih, ozavešča občane, kako ravnati ob prekoračitvah mejnih vrednosti industrijskih onesnaževal ipd.  

Projekti OVE in URE se financirajo iz različnih virov, kot so lastna sredstva, nacionalni razpisi, različni projekti EU, pa tudi na način ESCO, kar pomeni, da podjetja vlagajo v javno infrastrukturo, investicijo pa si povrnejo s prihranki energije oziroma s prodajo energije. Za projekte URE in izkoriščanje OVE so v zadnjih nekaj letih, kot je še povedal Krajnc, namenili okoli 2 milijona evrov, ki so jih prejeli iz sredstev Evropske unije, nacionalnih razpisov, ESCO virov, bančnih kreditov ter lastnih sredstev.   

Miro Jakomin