Na Brdu pri Kranju poteka že 8. forum Energetika in pravo '17.
Forum je tudi tokrat namenjen iskanju odgovorov na nekatera aktualna pravna vprašanja povezana z novostmi na energetskem področju, saj se energetika danes močno spreminja, pravniki pa se temu prilagajajo. Tako je med drugim beseda tekla o tem, kakšne novosti prinaša evropska zakonodaja na področju učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije, o aktualnih spremembah zasnove energetskega trga ter o pravnih izzivih podatkovnih blokov v energetiki.
Kot je v svoji predstavitvi pravnih vidikov veriženja podatkovnih blokov v energetiki in pametnih pogodb poudaril Aljaž Jadek, bo na področju energetike mogoče s to tehnologijo odpraviti številna trenja in poslovne procese narediti bolj učinkovite. Vsekakor pa bodo zakonske zahteve diktirale tempo razvoja te tehnologije v energetiki, kar pa ne pomeni, da podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko, ne bi mogle opravljati vsaj kakšne izmed pomožnih dejavnosti s pomočjo veriženja podatkovnih blokov.
Mag. Erik Potočar z MzI je zbrane seznanil z novostmi zakonodajnega svežnja Čista energija za vse Evropejce na področju URE in OVE. Po njegovih besedah so trije ključni elementi, ki jih poudarja nova zakonodaja: doseči 30-odstotni cilj URE do leta 2030, doseči 27-odstotni cilj OVE v bruto končni rabi energije do leta 2030, predvsem pa v središče postavlja uporabnika. Ta dobiva večjo vlogo, je bolj zaščiten in je boljše informiran. Izpostavil je povečanje uporabe OVE pri ogrevanju in hlajenju ter samooskrbo. Aktivnemu odjemalcu mora biti namreč omogočeno proizvodnje električne energije zase kot tudi prodaja viškov tako proizvedene električne energije. Ker v stavbah obstaja izredno velik potencial za povečanje energetske učinkovitosti, se je direktiva o URE prenovila. Strategija pa zasleduje dolgoročna cilja, in sicer zmanjšanje energetske revščine in razogljičenje stavb do leta 2050.
Mag. Urban Prelog z MzI je predstavil aktualne spremembe zakonodajnega svežnja EU pri zasnovi energetskega trga. Ta prinaša številne novosti, kot so: aktivni odjemalec, neodvisni agregator, energetske skupnosti, pripravljenost na tveganje, sklepanje pogodb za izravnalne zmogljivosti, prihodki iz prezasedenosti, regionalni centri vodenja, omejevanje CRM mehanizmov, evropsko telo za distribucijske operaterje in še marsikaj. Trenutno o zakonodajnem paketu poteka razprava v Evropskem parlamentu in Svetu EU. Po sprejemu v Svetu se bodo izvedla še trilateralna pogajanja, kjer se poleg Sveta in Komisije vključi še Evropski parlament. Sprejem paketa pa gre pričakovati v drugi polovici prihodnjega leta, ki ga bo nato treba prenesti v nacionalne zakonodaje. Kot je poudaril mag. Prelog, gre za spremembe trga z elektriko na dolgi rok, bistvo nove zakonodaje pa je, da odstrani zakonodajne ovire pri njenem uresničevanju. Države bodo namreč morale odpreti prostor za razvoj novih sistemov, ki ga bomo imeli čez 20 let.
Razvoj bo vedno prehiteval pravo
Kot je v nadaljevanju povedala direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina, se agencija kot regulatorni organ zavzema, da smo v koraku z razvojem. Zato so pripravili posvetovalni dokument o elektromobilnosti. S 1. januarjem 2019 se začne novo triletno regulativno obdobje, zato jih v naslednjem letu čaka veliko dela, saj želijo biti pripravljeni na vse spremembe, ki se napovedujejo in nakazujejo. Pripravili so tudi posvetovalni dokument Aktivni odjemalec, ki obravnava vse predvidene spremembe in cilje, ki si jih je zadala EU zaradi okoljske politike. Ta postavlja konkretne zahteve za energetski sektor in z dokumentom si prizadevajo, da se bo vloga aktivnega odjemalca lahko udejanjila in bomo v Sloveniji dosegli prave sinergije, ki jih bo prinesel razvoj. S tem se učinkovito pripravljajo na pravočasno uvedbo vsega, kar prinaša nova evropska zakonodaja ter želijo odpraviti odločevalske in poslovne omejitve pri uvajanju novih tehnologij. Ko bo tehnični razvoj dovolj dovršen in bodo poslovne odločitve šle v tej smeri, bo to vplivalo na zakonodajno stran in se bodo morale nedorečenosti urediti. Tako agencija kot vsi tržni udeleženci pa se že aktivno pripravljajo na prihod novih tehnologij. Po njenem mnenju bodo za resnično doseganje ciljev, ki si jih je EU zastavila in jim moramo slediti, podatkovne platforme v kakršni koli obliki nujne. A kot kaže praksa, v Sloveniji zaenkrat še nismo pripravljeni sprejeti poslovnih odločitev, da bi to vpeljali v sistem. Kar po eni strani ni slabo, saj bo tako moč sproti opozoriti na probleme.
Prof. dr. Rajko Pirnat je udeležence seznanil s pravnimi problemi podpornih shem za OVE in državnih pomoči. Obravnaval je vprašanje, ali in pod kakšnimi pogoji veljavna zakonska ureditev omogoča agenciji, da s svojo odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni odločbo, s katero je upravičenec pridobil pravico do domnevno previsoke podpore. Če bi država želela poseči v te pravnomočne odločbe, bi morala tak poseg v zakonu posebej, določno in natančno urediti, saj v EZ temu ni tako. Tako glede spremenjenih referenčnih stroškov kot tudi glede spremenjenih dejanskih stroškov posamezne naprave, poudarja prof. dr. Rajko Pirnat.
Ob koncu so sogovorniki na osrednjem omizju izpostavili predvsem izzive, ki jih čakajo v prihodnjem letu. Aljaž Jadek je izpostavil, da je treba iskati meje, kje pravni okvir dopušča, da se nove tehnologije uvedejo. Tako mag. Erik Potočar kot mag. Urban Prelog z MzI kot največji izziv prihodnjega leta vidita v čim prejšnjem prenosu evropske zakonodaje v slovensko, kar bo za Slovenijo zagotovo dolgotrajno in težko. Mag. Duška Godina pa je kot največji izziv agencije v prihodnjem letu izpostavila postavitev novega regulatornega obdobja in vzpostavitev vzpodbude za vpeljavo novih tehnologij, saj to za seboj potegne nove dodatne stroške.