Višina letošnjih sredstev v skladu zaenkrat ostaja neznanka

Sklad za podnebne spremembe je bil ustanovljen z namenom sofinanciranja ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb in se polni s polovico prihodkov iz dražb emisijskih kuponov v okviru EU ETS od novembra 2012 naprej. Sredstva se so namenjena izvedbi potrebnih ukrepov v EU in tretjih državah, zlasti pa za: zmanjšanje emisije toplogrednih plinov, prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v EU in tretjih državah (zlasti državah v razvoju, financiranje raziskav in razvoja, namenjenih blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam (tudi na področju letalstva in letalskega prometa), zmanjševanje emisij iz prometa z malo emisijami, kritje stroškov upravljanja sistema trgovanja z emisijskimi kuponi v EU, financiranje prispevkov v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter preprečevanje krčenja gozdov.

Poleg tega je Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save določil, da se sredstva izvedbo objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju HE Brežice in Mokrice, to sta oba akumulacijska bazena v celoti s spremljajočimi in pomožnimi objekti, z nadomestnimi habitati ter sanacijami vpliva dviga podtalnice, ter sredstva za državno in lokalno infrastrukturo, potrebno zaradi gradnje objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju vključno z daljnovodi, prav tako zagotavljajo iz tega proračunskega sklada. Zakon o varstvu okolja nadalje določa, da se sredstva iz tega sklada za omenjene namene  dodelijo v obdobju 2013-2016 za vsako proračunsko leto posebej,  pri čemer v nobenem proračunskem letu dodeljena sredstva ne presegajo 50 odstotkov prilivov prodaje emisijskih pravic.

Kot v osnutku programa porabe sredstev sklada navaja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je pristojno za njegovo upravljanje, bi v letošnjem letu največji delež sredstev sklada porabili za ukrepe energetske sanacije stavb, tako javnih kot privatnih in spodbujanje sistemov daljinskega ogrevanja. Omenjena ukrepa že izvaja Eko sklad, dodatno pa naj bi povečali delež sofinanciranja teh ukrepov za območja, kjer je zrak prekomerno onesnažen. Gre za ukrepe energetske sanacije stavb ter spodbujanje priklopa na daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (novi sistemi in mikro sistemi) v gospodinjstvih, javnem sektorju ter pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov. Sredstva iz sklada so namenjena tudi ukrepom za spodbujanje obnovljivih virov energije skladno z Akcijskim načrtom za obnovljive vire energije 2010 – 2020 in izvedbi objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju HE Brežice. Tako bodo v letu 2013 zagotovljena sredstva za pripravo razpisne dokumentacije za HE Brežice in za arheološke raziskave. S sredstvi sklada bo v letih 2013, 2014 in 2015 sofinancirana tudi tehnična pomoč, kot je: ozaveščanje, promocija, izobraževanje in usposabljanje v zvezi z ukrepi zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (tudi s pomočjo ukrepov učinkovite rabe energije).

Koliko denarja se bo iz naslova emisijskih kuponov letos zbralo v skladu je v tem trenutku težko napovedati, saj je v zadnjih mesecih cena emisijskih kuponov drastično padla - od 8 evrov/tono CO2 v decembru 2012 na vsega 2,6 evra /tono CO2 v aprilu 2013 in se v juniju 2013 povečala na 4,5 evra/tono CO2. V letu 2013 pa bo na javni dražbi v imenu republike Slovenije predvidoma naprodaj okoli 4,5 milijonov ton CO2, kar bi ob ceni 10 evrov/tono CO2 pomenilo letno 45 milijonov evrov, ob ceni 5 evrov /tono CO2 pa 22,5 milijonov evrov prilivov. Trenutna cena se giblje okoli 4 do 4,5 evra/tono CO2, ministrstvo pa ocenjuje, da se bo cena povečala na vsaj 5 evrov/tono CO2, kar pomeni prilive v višini 22,5 milijona evrov v letu 2013.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripombe in predloge zainteresiranih javnosti na osnutek programa porabe sredstev sklada zbira do 23. avgusta. (pb)

Več o osnutku na: www.mko.gov.si