Energetika

Viška hiška iz grdega račka postala labod

Danes je potekala predstavitev projekta energetske prenove sedeža Slovenske filantropije.
Viška hiška iz grdega račka postala labod

Družba Borzen je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana (MOL), Slovensko filantropijo in številnimi drugimi podporniki uspešno izpeljala energetsko sanacijo hiše, v kateri ima svoj sedež Slovenska filantropija, tako imenovana Viške hiške.

V okviru projekta, pri katerem so s svojim delom pri obnovi dnevnega centra za migrante sodelovali tudi prosilci za azil, so dokončali energetsko prenovo stavbe (ovoj stavbe in strehe), postavili samooskrbno sončno elektrarno s shranjevalnikom elektrike, postavili sistem napredne storitve upravljanja z energijo in električno polnilnico.

Na predstavitvi projekta je izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak poudarila, da gre za skupni uspeh MOL, Slovenske Filantropije, Borzena, študentov Fakultete za arhitekturo in drugih donatorjev, ki so tako ali drugače prispevali k obnovi. Kot je dejala, so že leta 2013 naredili načrt za njeno obnovo. Treba je veliko poguma, dobre volje in prostovoljstva, da so se leta 2017 v hišo lahko tudi vselili, zato so bili izjemno veseli dogovora med MOL in Borzenom za energetsko sanacijo stavbe. Ni pa to zadnji korak, saj bodo v sodelovanju s študenti Biotehniške fakultete v Ljubljani v okviru študijskega programa v tem in naslednjem študijskem letu uredili še okolico hiše.

Direktor družbe Borzen dr. Karlo Peršolja je poudaril, da je pomembno poslanstvo družbe ozaveščanje in informiranje ljudi o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije in takšni projekti kažejo, da energija ni sama po sebi umevna in nam ni od nekod dana, ampak moramo v njo veliko vložiti. In projekt predstavlja vse tisto, k čemur stremi današnji svet. Kot je poudaril, bo sama sončna elektrarna v enem letu proizvedla več električne energije, kot jo porabita dve povprečni štiričlanski družini. Za postavitev sončne elektrarne in shranjevalnika so v Borzenu namenili 20 tisoč evrov, za energetsko prenovo same stavbe pa slabih 17 tisoč evrov. Prepričan je, da bo Viška hiška postala primer dobre prakse in demonstracijski projekt za MOL in Borzen, kot primera ozaveščanja javnosti o pomenu celovite energetske sanacije in samooskrbe.

Župan MOL Zoran Janković je orisal zgodovino same hiše, ki jo je Slovenska filantropija dobila v uporabo v zelo slabem stanju in je bila nujno potrebna prenove. Te so se lotili številni prostovoljci, kar pa ni bilo dovolj, zato so na pomoč priskočila številna gradbena podjetja. Prijetno ga je presenetil Borzen, ki je želel sodelovati pri projektu energetske obnove, zato so mu na občini z veseljem pomagali. Prav tako je vesel, da se je s tem projektom, pri katerem so sodelovali tudi številni azilanti, dokazalo, da lahko s skupnimi močmi veliko dosežemo. Zagotovo pa si bodo Viško hiško z veseljem od blizu ogledali tudi vsi mimoidoči.

Video vsebina

Polona Bahun
O avtorju