Predstavitev Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb.
Na osnovi določb direktive o energetski učinkovitosti je vlada konec oktobra sprejela dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, na podlagi katere smo se zavezali, da bomo povečali delež energetsko prenovljenih stavb. Te so ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 odstotkov do leta 2050, saj ima obstoječi stavbni fond, v katerem porabimo dobro tretjino vse energije, največji potencial za doseganje energetskih prihrankov.
V strategiji je zajet pregled stavbnega fonda in potenciali za prenovo, analiza ovir in priložnosti pri sprejemanju ukrepov za povečanje učinkovitosti, stroškovno učinkoviti pristopi pri prenovi stavb, definirane politike in ukrepi za spodbujanje energetsko učinkovitih prenov, v prihodnost usmerjene perspektive za usmerjanje naložbenih odločitev ter ocena prihrankov in širših koristi.
Izhodišče za energetsko prenovo predstavlja stavbni fond, ki je ocenjen na 89,1 milijonov m2 površin, od tega predstavlja stanovanjski sektor 71 odstotkov, zasebni storitveni sektor 18 odstotkov in javni sektor 11 odstotkov. Potencial za celovito energetsko prenovo je ocenjen od 34 odstotkov pri nestanovanjskih stavbah do okoli 40 odstotkov pri stanovanjskih in javnih stavbah.
Dolgoročni cilj strategije do leta 2050 je skoraj brezogljična raba energije na področju stavb, dolgoročne cilje pa bomo uresničevali z naslednjimi operativnimi cilji do leta 2020, med katerimi je treba izpostaviti energetsko prenovo: 2,9 milijonov m2 stanovanjskih stavb, 1,8 milijona m2 javnih stavb ter 333 tisoč m2 stavb v storitvenem sektorju.
Za uresničevanje navedenih ciljev bodo v perspektivi do leta 2020 potrebne naložbe v višini 3,2 milijarde evrov, ki se bodo realizirale v posameznih sektorjih (2,3 stanovanjski, 350 javni, 525 zasebni storitveni).
Pri stanovanjskem sektorju se večina prenov predvideva v okviru spontane prenove lastnikov nepremičnin ter z nepovratnimi in povratnimi sredstvi EKO sklada v višini približno 50 milijonov evrov letno.
Kar zadeva spodbude za energetsko učinkovitost poslovnih stavb, so na voljo sredstva v okviru operativnega programa evropske kohezijske politike v višini 91 milijonov evrov, s katerimi razpolaga Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pričakovati pa je tudi povečan obseg investicij v sklopu energetskega pogodbeništva ter razpisi EKO sklada.
Za doseganje ciljev v javnem sektorju bo treba zagotoviti sredstva v višini 415 milijonov evrov. Za javni sektor ima Slovenija na voljo 115 milijonov nepovratnih sredstev in 50 milijonov evrov povratnih kohezijskih sredstev, ostala sredstva pa bomo morali zagotoviti z vključitvijo zasebnega sektorja v obliki energetskega pogodbeništva ter s proračunskimi sredstvi.
Kot je na novinarski konferenci povedal vodja energetske prenove stavb na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Tilen Smolnikar, predvidevajo, da bo delež nepovratnih kohezijskih sredstev, vključno z lastno udeležbo države, znašal v povprečju 40 odstotkov, delež financiranja s strani zasebnih partnerjev pa v povprečju 60 odstotkov. Za spodbujanje naložb zasebnega sektorja se pripravljajo tudi različni finančni inštrumenti. Pri tem je treba poudariti, da bo pri dodeljevanju nepovratnih sredstev ravno zaradi vključevanja zasebnikov kot novost uvedena tudi preveritev oziroma test JZP.
Naložbe v energetsko učinkovitost stavb prinašajo pomembne ekonomske, družbene in okoljske koristi, in sicer: povečanje obsega investicij, ki bodo neposredno vplivale na zaposlenost v višini med 3000 in 4600 novih delovnih mest (posredni vpliv med 5700 in 7700), povečanje BDP za 0,89 odstotka letno, povečanje prihrankov končne energije za 1,509 GWh do leta 2020 ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 58 odstotkov do leta 2020 (glede na leto 2005).
Na podlagi podatkov o energetsko prenovljenih stavbah iz prejšnje finančne perspektive in ciljev, ki jih imamo v novi finančni perspektivi, lahko zaključimo, da smo si glede na razpoložljiva sredstva, postavili zelo visoke cilje, ki jih ne bo možno realizirati brez vključitve zasebnega sektorja, je izpostavil mag. Tilen Smolnikar.
Zato vlada z vzpostavljanjem finančnega okvirja in projektne pisarne za energetsko prenovo stavb, spodbujanjem izvajanja naprednih modelov energetskega pogodbeništva pospešeno vzpostavlja pogoje za povečanje obsega investicij na osnovi razpoložljivih sredstev, ki so na voljo v novi finančni perspektivi.
Na koncu je vse subjekte javnega in zasebnega sektorja ter vse ponudnike storitev povabil, da aktivno sodelujejo pri energetski prenovi stavb. (pb)