Kot poudarja prof. dr. Igor Papič, nujno potrebujemo sistemsko rešitev financiranja za uvajanje pametnih omrežij.
Na prvi konferenci Tehnološke platforme za pametna omrežja, ki jo je platforma sredi novembra pripravila v sodelovanju z GZS in Slovenskim združenjem elektroenergetikov CIGRE - CIRED, je bilo veliko govora o viziji razvoja elektroenergetskih omrežij in o možnostih za uvajanje sodobnih tehnologij.
Po besedah predstavnika omenjene tehnološke platforme prof. dr. Igorja Papiča je poglavitno sporočilo konference v tem, da brez uvedbe pametnih omrežij ne bomo dosegli sprejetih zavez EU »20-20-20« (znižati izpuste toplogrednih plinov, znižati raven porabe energije, povečati delež OVE), in da nujno potrebujemo sistemsko rešitev financiranja za uvajanje pametnih omrežij, bodisi preko omrežnine ali določene podporne sheme.
V čem vidite kvalitativni preskok iz tradicionalnih elektroenergetskih omrežij v sodobno pametno zasnovo elektroenergetskih omrežij (SmartGrid)?
»Tradicionalno elektroenergetsko omrežje, za katerega so značilne velike proizvodne enote, centralno vodenje in relativno pasivna vloga odjemalcev, bo prešlo v pametno omrežje, ki bo poleg centralne proizvodnje vključevalo veliko število majhnih proizvodnih enot - razpršene vire. Pametna omrežja pomenijo predvsem, da bodo imeli uporabniki pomembnejšo vlogo, aktivno bodo prilagajali svojo porabo razmeram v omrežju in kot lastniki malih proizvodnih enot nastopali na trgu kot ponudniki električne energije. Pri tem je jasno, da Slovenija brez vpeljave konceptov pametnega omrežja ne bo dosegla sprejetih ciljev glede dviga deleža obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in zmanjšanja izpustov.«
Kako ocenjujete interes predstavnikov elektrogospodarskih podjetij za uvajanje pametnih omrežij?
»Interes za uvajanje pametnih omrežij je tako na strani operaterjev omrežij kot tudi pri industrijskih podjetjih. Operaterji se že danes srečujejo s težavami pri vključevanju razpršenih virov, saj zagotavljanje pogojev za priključitev povzroča nepredvidene investicijske stroške. Industrijska podjetja vidijo predvsem poslovne priložnosti pri razvoju novih rešitev. Te rešitve je treba predhodno preizkusiti v realnem omrežju. Velik interes se kaže že v številu članov nacionalne platforme, ki se bliža številki štirideset.«
Kateri so poglavitni cilji Tehnološke platforme za pametna omrežja?
»Med poglavitnimi cilji platforme so pospešitev vlaganj v znanje in tehnološki razvoj, krepitev konkurenčne sposobnosti slovenske industrije na področju pametnih omrežij, vpeljava razvitih konceptov pametnih omrežij v slovensko elektroenergetsko omrežje, ne nazadnje pa tudi učinkovitejša komunikacija s pristojnimi ministrstvi, gospodarsko zbornico in drugimi subjekti.«
Več o pogovoru s prof. dr. Igorjem Papičem v decembrski številki Našega stika.
Miro Jakomin