Včeraj je bila vlada na vladnem delovnem posvetu v Cerkljah ob Krki, s katerim je vladna ekipa začela drugi dan regijskega obiska v Zasavju in Posavju. Kljub pričakovanju Koncesijska pogodba o srednji Savi še ni bila podpisana, je pa po srečanju predsednik vlade Miro Cerar povedal, da intenzivno delajo na tem in zadeve usklajujejo med deležniki.
"Odločitev za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi je edina prava in nujna za kvaliteten gospodarski razvoj," je poudaril Cerar in hkrati izrazil zadovoljstvo, da je bil v mandatu te vlade dokončana eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov HE Brežice: »Omenjeni projekt je lep dokaz tega, kako lahko v enem projektu združujemo več pozitivnih ciljev - Slovenija je dobila novo HE, z umetnim jezerom so se v regiji odprle nove možnosti v turizmu, hkrati pa je država z vso spremljajočo infrastrukturo veliko naredili za protipoplavne ukrepe.« Dodal je tudi, da vlada s protipoplavnimi ukrepi intenzivno nadaljuje, nadaljevala pa bo tudi s projektom izgradnje hidroelektrarne Mokrice.
Protipoplavne aktivnosti v sklopu izgradnje infrastrukture ob posamezni hidroelektrarni Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je na delovnem posvetu predstavila tudi izvedene aktivnosti v sklopu izgradnje infrastrukture ob posamezni hidroelektrarni (HE) na spodnji Savi v tem mandatu. Ob izgradnji HE Brežice se je od načrtovanja vseh ureditev v letu 2017 zaključila izgradnja akumulacijskega bazena zaključena, gradnja vodnih ureditev za zagotovitev poplavni varnosti pa se je nadaljevala. V sklopu izgradnje HE Krško se je v letu 2014 zaključila izgradnja akumulacijskega bazena, še vedno pa je potekala izgradnja vodne infrastrukture za zagotovitev poplavno varnostnih ukrepov. Dela so se izvajala na vseh pritokih reke Save, kjer se je na vodotokih II. reda izvajala rekonstrukcija izlivnih odsekov ter izgradnja prodnih zadrževalnikov na gorvodnih območjih.
V letu 2017 je bila dokončana izgradnja II. faze poplavno varnostnega zidu v podslapju HE Krško in s tem tudi gradnja poplavno varnostnih ukrepov za varovanje mestnega jedra Krško. V sklopu izgradnje HE Arto Blanca je bila v letu 2014 že zaključena izgradnja akumulacijskega bazena, še vedno pa je potekala izgradnja vodne infrastrukture za zagotovitev poplavno varnostnih ukrepov. Dela so se izvajala predvsem še na nekaterih manjših vodotokih II. reda, na pritokih reke Save, kjer se je na vodotokih II. reda izvajala rekonstrukcija izlivnih odsekov ter izgradnja prodnih zadrževalnikov na gorvodnih območjih. S tem je dokončana gradnja vodne infrastrukture za potrebe izgradnje poplavno varnostnih ureditev na tem območju. V sklopu izgradnje HE Boštanj je bila v letu 2014 že zaključena izgradnja vodne infrastrukture na akumulacijskem bazenu, v letu 2015 je izgrajena še zagotovitev ustreznih ukrepov za zavarovanje naselja Dvorce pred negativnimi vplivi zalednih voda.
Načrtovane vodne ureditve območja v prihodnje
Poleg številnih rednih aktivnosti na vodotokih se bosta v prihodnjih letih izvajali tudi dve večji aktivnosti - ureditev vodne in državne infrastrukture v sklopu izgradnje HE Mokrice ter
protipoplavne ureditve Krške vasi in Velikih Malenc.
Ureditve vodne in državne infrastrukture v sklopu izgradnje HE Mokrice se bodo izvajale po Programu izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju za izgradnjo HE Mokrice, ki ga je vlada RS sprejela septembra letos. Program določa tako terminski, vsebinski kot tudi finančni vidik, saj predstavlja podlago za odpiranje NRP Mokrice po uveljavitvi rebalansa državnega proračuna za leto 2018. Vrednost predvidenih del znaša 75 milijonov evrov (brez energetskega dela). Dokončanje vseh ureditev se predvideva v letu 2022.
V sklopu izgradnje poplavno varnostnih ureditev na območju Krške vasi in Velikih Malenc se letos in prihodnje leto načrtuje izgradnja poplavno varnostih ureditev na območju reke Krke in pritoka Globoški potok. Izgradnja bo potekala skladno z ureditvami po DPN za HE Brežice in DPN za HE Mokrice. Tako bo z enovitim posegom dosežena celovita poplavna varnost območja. Gradnja zajema izvedbo poplavno varnostnih nasipov (varovanje pred zalednimi vodami) ter izgradnjo poplavno varnostnih zidov ob reki Krki v Krški vasi in ob Globoškem potoku v Velikih Malencah (zaradi poplavljanja reke Krke). Vsa dela bodo predvidoma zaključena v poletnih mesecih leta 2018. Celotna investicijska vrednost izgradnje celovite poplavno varnostne ureditve na tem območju (vključno s poglabljanjem reke Krke in reke Save) je ocenjena v višini 5,1 milijona evrov.
Zagotavljanje poplavne varnosti v Zasavju in Posavju
Ukrepi, s katerimi bo država okrepila poplavno varnost območij ob porečju Save, so opredeljeni v letos sprejetem strateškem dokumentu Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti (NZPO), ki je bil pripravljen na podlagi izvajanja poplavne direktive.
V omenjenem dokumentu so ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti razporejeni glede na deset podporečij na porečju Save, ki vključujejo več območij pomembnega vpliva poplav (OPVP). Na območju Zasavja in Posavja gre predvsem za območja Litijske Save (Hrastnik, Trbovlje, Kresnice, Zagorje ob Savi, Litija, Kisovec in Sava), Krške Save (Rožno-Brestanica- Krško), Krke (Krška vas, Kostanjevica na Krki) in Sotle (Mihalovec). NZPO za vsako izmed teh območij predvideva številne negradbene in gradbene protipoplavne ukrepe. V Zasavju in Posavju se bodo gradbeni ukrepi izvajali na kar 51 lokacijah v skupni vrednosti skoraj 70 milijonov evrov, od tega v Posavju za približno 570 tisoč evrov in v Zasavju za približno 69,2 milijonov evrov (vključno z deli za HE Brežice).
Pregled trenutnih aktivnosti na vodotokih
Na področju celotne Slovenije trenutno potekajo številna dela na vodotokih za izboljšanje poplavne varnosti. Na območju občin Zasavja in Posavja se izvaja: čiščenje naplavin v zadrževalnikih na pritokih Save (Prapreški potok, Krepovka, Martinov graben, Ličarjev graben), Sopote in njenih pritokih (Žebnik, Jelovo) v vrednosti približno 100 tisoč evrov; sanacija po neurju 2016 na vodotoku Brestanica in Sušici ter njunih pritokih v vrednosti 515 tisoč evrov; sanitarni poseki odvečne zarasti na brežinah reke Krke (v izvajanju je nasip na otoku pri župnišču in dopolnitev obstoječega zavarovanja brežin ter vzdrževalna dela na vodotoku Studena v Kostanjevici, izvedel se je tudi dvig terena na severnem delu otoka na njegovi najnižji točki, s čimer bo preprečen preliv letnih visokih vod reke Krke v naselje, skupna vrednost del znaša približno 80 tisoč evrov) in v intervencija po neurju v občini Hrastnik v višini približno 210 tisoč evrov, v letošnjem letu so se izvedla dela v okviru sanacijskega programa v višini dobrih 2 milijonov evrov.
Številni cestni projekti v Zasavju in Posavju
»Ker smo na ministrstvu za infrastrukturo v zadnjih dveh letih zagotovili več sredstev za cestno infrastrukturo, smo se z občinami že dogovorili, da se s projekti ne čaka na gradnjo HE na srednji Savi, ampak jih začnemo izvajati, kot je bilo načrtovano z Direkcijo RS za infrastrukturo in v proračunu. Dve tretjini projektov, ki jih želijo občine v Zasavju in Posavju, se tako že izvaja oziroma se jih bo začelo v prihodnjem letu,« je dejal minister Gašperšič.
Gradi se most čez Kotredeščico v vrednosti 1,8 milijona evrov, asfaltirata se cesti Velika Preska–Sopota in Sopota–Podkum v vrednosti 6 milijonov evrov. Dela na območju Bobna v Trbovljah, vredna okoli milijon evrov, se bodo izvajala med šolskimi počitnicami, v odkupu pa so tudi objekti, ki jih bo treba porušiti za izvedbo del na cesti Dol pri Hrastniku. Dela na cesti do mostu čez Savo v Zagorju in cesti do mostu Sušnik v Trbovljah ter na cesti za Bevško in galeriji Šklendrovec se bodo začela v 2018. Tudi gradnja ceste Zidani most–Hrastnik, ki je izjemno velik in drag projekt v vrednosti okoli 100 milijonov evrov, se bo deloma že začela v prihodnjem letu.