Kot so sporočili z vlade, je treba za obvladovanje kriznih razmer na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema ter oskrbe s toploto sprejeti nov interventni zakon. V predlogu so opredeljeni začasni ukrepi za upravljanje povečanega tveganja pri oskrbi z energijo, ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo, ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepi za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi nestanovitnosti energetskih trgov.
V primeru motenj oskrbe možnost omilitve okoljskih zahtev
V sklopu ukrepov za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema sodi na primer ukrep, da vlada lahko v primeru motenj z oskrbo z električno energijo in plinom razglasi nižjo in višjo stopnjo tveganja. Pri nižji stopnji tveganja je potrebno obvestiti energetske družbe in odjemalce električne energije in zemeljskega plina preko sredstev javnega obveščanja, naj se pripravijo na pričakovane krizne razmere in izvedejo potrebne in možne ukrepe. Višjo stopnjo tveganja, ki pomeni krizo na področju oskrbe z energijo, pa bo vlada razglasila, ko bodo nastopile izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom in krizno stanje v sektorju električne energije. Pri višji stopnji tveganja je potrebno izrabiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote, zato bo zaradi razmer dopuščeno začasno odstopanje od zahtev glede mejnih vrednosti emisij, ki so na podlagi predpisov za urejanje varstva okolja postavljene za obratovanje elektrarn, naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in kurilnih naprav za ogrevanje, za katere se zahteva okoljevarstveno dovoljenje. Vlada si z zakonom tudi nalaga, da vsakih sedem dni preverja upravičenost razglasitve stopnje tveganja na področju oskrbe z energijo. Začasno odstopanje od zahtev glede mejnih vrednosti emisij velja tudi za upravljavce naprav brez okoljevarstvenega dovoljenja. Kot nadomestno gorivo upravljavcu naprave ni dovoljeno uporabiti odpadkov ali gorivo pridobljeno iz odpadkov.
Kar se tiče ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo, zakon ureja skladiščenje plina, sproščanje obveznih rezerv nafte ter naftnih derivatov ter izjeme pri doseganju kazalnikov učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja. Za sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot gorivo uporabljajo plin, se čas razglašene višje stopnje tveganja, ne šteje v obdobje za izračun doseganja kazalnikov učinkovitosti. Nosilec bilančne skupine mora do 1. novembra v tekočem letu zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah Evropske unije v obsegu, ki je enak vsaj 15 odstotkom povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Sloveniji v zadnjih petih letih. Čeprav skladišča zemeljskega plina v Evropski uniji predstavljajo le okoli 25 odstotkov letne porabe plina in samostojno ne morejo zagotavljati oskrbe s plinom, pa so pomemben dejavnik pri uravnavanju porabe plina v zimskem času, zato je še posebej kritično, če so v teh negotovih časih za oskrbo s plinom pred zimo premalo napolnjena.
Do manjše uvozne odvisnosti tudi s spodbujanjem samooskrbe
Ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti spodbujajo samooskrbo, med drugim skupnostno samooskrbo v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti države ali lokalne skupnosti. V primeru, da takšna gospodarska družba investira v projekte za proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki so enaki ali večji od 250 kW inštalirane moči, mora polovico letne količine proizvedene električne energije brezplačno razdeliti slovenskim gospodinjstvom, če gre družbo, v kateri ima država kapitalsko naložbo, oziroma gospodinjskim odjemalcem na območju lokalne skupnosti, ki je ustanoviteljica družbe.
Sklop ukrepov določa tudi, da lahko vlada v primeru razglasitev različnih stopenj tveganja in največ eno leto po izteku razglašene stopnje tveganja z uredbami določa omejitev osvetljevanja ter omejitev temperature zraka za namen ogrevanja v javnih stavbah in stavbah, kjer se zadržuje javnost. Dodatno imajo odjemalci zemeljskega plina pravico, da se ne priklopijo na sistem za distribucijo zemeljskega plina, če se bodo ogrevali na OVE, nagrajuje pa se odjemalce, ki bi se odločili za prostovoljno zmanjšanje odjema plina in električne energije za 15 odstotkov. Dokazano zmanjšana poraba v obdobju od 1. oktobra do 31. marca 2023 se bo odjemalcem povrnila v obliki sorazmernega povračila prispevka za OVE.
Plačilo koncesij do leta 2025 v višini, kot so jo koncesionarji plačevali leta 2020
V sklopu ukrepov za zmanjševanje pritiskov na cene zaradi volatilnosti energetskih trgov se pogodbene kazni zaradi nižje porabo plina ne bodo zaračunavale, odjemalec, ki bo odklopljen, pa za čas odklopa ne bo plačal omrežnine. Ceniki toplote za gospodinjske in druge zaščitene odjemalce se oblikujejo na način, da cena toplote odraža ceno plina, ki je določena na podlagi predpisov o kontroli cen. Plačilo za koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije se za leta 2022 do 2025 določi v enaki višini na enoto proizvedene električne energije, kot so jo plačevali koncesionarji v letu 2020, določa pa se tudi neposredni nakup električne energije od slovenskih proizvajalcev za kritje izgub na prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju.
Z novelo Zakona o oskrbi s plini dopolnjene nekatere definicije pojmov ter natančneje določeni postopki v primeru nadomestne oskrbe
Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja plinskega gospodarstva in predvsem zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina je Ministrstvo za infrastrukturo pripravilo tudi predlog o dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini. Predlog med drugim dopolnjuje definicijo nekaterih pojmov, na primer pojem gospodinjski odjemalec, pri čemer se z novelo jasneje določa meja predvidene letne porabe plina – 100.000 kWh. V novelo zakona se ob tem dodajata tudi dva nova pojma, in sicer odjemalec osnovne oskrbe in skupni gospodinjski odjemalec. Predlog dopolnitve zakona podrobneje določa tudi nadomestno oskrbo s plinom v primeru, ko odjemalec osnovne oskrbe nenadoma ostane brez dobavitelja, ker ta ne izpolnjuje več pogojev za članstvo v bilančni shemi. Novelacija zakona opredeljuje tudi enoten informacijski sistem, ki bo namenjen izmenjavi podatkov na trgu s plinom med operaterji sistemov in dobavitelji plina.