Zveza društev MHE poziva Vlado RS k upoštevanju njihovih predlogov za povečanje proizvodnje iz malih hidroelektrarn.
»V želji, da tudi graditelji in lastniki malih hidroelektrarn prispevamo svoj delež k izhodu iz gospodarske krize, pozivamo novo vlado in vse ustrezne službe, da v čim večji meri upoštevajo naše predloge za povečanje proizvodnje električne energije iz OVE v malih hidroelektrarnah. Vlada RS ima vse možnosti, da dvigne konkurenčnost in poveča obseg proizvodnje realnega sektorja, ker bo edini pripeljal državo iz vseh ekonomskih, socialnih in finančnih težav,« so povedali v Zvezi društev lastnikov in graditeljev MHE.
Kot je poudaril Stane Čadež, predsednik ZDMHE, je v Sloveniji v zadnjih petih letih zaslediti izrazito neusklajen razvoj na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je v nasprotju z interesi narodnega gospodarstva, ki plačuje previsoko ceno električne energije. Po njegovem gre pri tej proizvodnji za izrazito neenake pogoje gospodarjenja. Pri tem ugotavlja, da se nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva začne že na začetku investicije z nemogočimi, večletnimi postopki za pridobivanje raznih dovoljenj, zato tuji vlagatelji ne prihajajo, investitorji pa že odhajajo v tujino.
Razvoj na področju OVE blokirale tri uredbe
Do izrazito neusklajenega razvoja na področju obnovljivih virov energije je po besedah predsednika ZDMHE prišlo zaradi sprejetja treh dokumentov: Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, Uredbe o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka ter Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja. Omenjeni dokumenti so po besedah Čadeža blokirali razvoj hidroenergije, podpirali pa razvoj sončne energije.
»Slovenska vlada je v mandatu 2004-2008 po našem prepričanju glede na naravne danosti upravičeno podpisala obvezo v EU, da bomo do leta 2020 pridobili 25 odstotkov porabljene energije iz obnovljivih virov energije. Vodni potencial za proizvodnjo električne energije je v Sloveniji izkoriščen pod 50 odstotkov, lesna masa se koristi manj kot v preteklosti, vetrne energije ne koristimo, neverjeten pa je bil v zadnjih treh letih porast koriščenja energije sonca, saj smo postavili približno 2.300 sončnih elektrarn, ki proizvedejo približno 1 odstotek porabljene energije v Sloveniji,« je pojasnil Stane Čadež.
Pomemben razvoj so male hidroelektrarne doživele v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je bilo zgrajenih blizu 300 MHE. Po letu 1990 je bilo zgrajenih le nekaj MHE, v zadnjih letih po ena ali dve letno, kar je po mnenju ZDMHE negospodarno v času, ko se hkrati največ govori in piše ter sprejema dolgoročne plane za povečanje električne energije iz OVE.
»Na pristojno ministrstvo je bilo doslej vloženih približno 200 pobud za pridobitev koncesije za rabo vode za gradnjo malih hidroelektrarn. Pobude se obravnavajo na različnih oddelkih, kar je glavni vzrok za nepreglednost, neučinkovitost in dolgotrajno reševanje. Po načelu dobrega gospodarja bi moral državni aparat skrbeti za napredek gospodarstva, ne pa zavirati razvoj realnega sektorja,« je poudaril Stane Čadež.
Predlogi Zveze društev malih hidroelektrarn
Da bi zagotovili skladnejši razvoj na področju obnovljivih virov energije, so v Zvezi društev malih hidroelektrarn pripravili več predlogov. Med drugim predlagajo, da se z reorganizacijo ministrstev, agencij in inštitutov ipd. določi en sektor za obravnavanje pobud za izdajo vodnogospodarskih dovoljenj za gradnjo MHE. Sektor mora imeti strokovno usposobljene ljudi, ki poznajo tovrstno problematiko in imajo vsa potrebna pooblastila za odločanje.
Ker so omenjene uredbe po besedah Čadeža povzročile neusklajen razvoj na področju obnovljivih virov energije, v Zvezi društev MHE predlagajo ustrezne spremembe teh dokumentov. Potrebno je namreč, da Vlada RS in pristojne službe zagotovijo novo razvojno obdobje za koriščenje vodnega potenciala in lesne biomase kot podlago za pospešen gospodarski razvoj.
V Zvezi društev MHE predlagajo, da se uravnotežijo podpore za obnovljive vire energije. »Nerazumljivo je, da je podporna shema izrazito podpirala proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn, kar je pogojeno z uvozom tehnologije, medtem ko male hidroelektrarne izdelamo v 90 odstotkih v Sloveniji. S tem podpiramo uvoz in ne razvoja realnega sektorja in zmanjšanja brezposelnosti v Sloveniji,« meni predsednik ZDMHE.
V Zvezi društev MHE tudi opozarjajo, da je potrebno, da se v naslednjih letih postopno izda najmanj 20 vodnogospodarskih dovoljenj za gradnjo MHE na leto. S tem bi zagotovili stalno povečanje proizvodnje električne energije iz malih hidroelektrarn in hkrati zagotovili delo realnemu sektorju.
Gre za oživitev proizvodnje in zmanjšanje brezposelnosti
»V Sloveniji imamo vsa potrebna znanja in proizvodne možnosti za izgradnjo in obnovo MHE. Domači inženirski kader zna projektirati in izdelati vso dokumentacijo, imamo na razpolago dovolj gradbene operative, strojna industrija za izdelavo turbin in hidrološke opreme je že desetletja priznana po vsem svetu. Enako velja za elektro industrijo. Gre torej za oživitev proizvodnje in zmanjšanje brezposelnosti,« je prepričan Stane Čadež.
Ob tem je predsednik ZDMHE poudaril, da se skušajmo zgledovati po sosednji državi Avstriji, ki je med najuspešnejšimi gospodarstvi v EU. V največji možni meri koristijo naravne danosti za proizvodnjo električne energije na osnovah koriščenja vodne energije, sonca, vetra in biomase. Omenil pa je še, da se lahko zgledujemo tudi po zvezni državi Nemčiji, kjer so izšli iz gospodarske krize tudi na račun lastne proizvodnje zelene tehnologije. Sami izdelujejo hidrocentrale, vetrne turbine, sončne in termo centrale. Tako so neposredno zaposlili nad 300 tisoč ljudi, posredno pa 200 tisoč ljudi v podpornih dejavnostih.
Miro Jakomin