V pripravo ustreznih podnebnih in okoljskih ukrepov je treba vključiti vse deležnike, predvsem stroko, gospodarstvo in širšo javnost.
Na vladnem odboru za gospodarstvo so zavzeli stališče, da ne podpirajo predloga skupine poslank in poslancev za sprejetje Resolucije o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer v Republiki Sloveniji.
Omenjeni predlog predvideva, da Državni zbor razglasi, da je Slovenija zaradi segrevanja ozračja, vpliva podnebnih sprememb na okolje, stanja biotske raznovrstnosti, zmanjšanja naravnih virov, poslabšanja življenjskih razmer ter preseženih zmogljivosti Zemlje za samoobnavljanje in samoočiščenje, v stanju izrednih in okoljskih razmer.
Z njim naj bi Slovenija sprejela obvezo, da prednostno izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje in omilitev podnebnih sprememb ter prilagajanje na njihove posledice, da bi dosegla znanstveno priporočeno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in določb pariškega podnebnega sporazuma.
Slovenija naj bi storila vse, da bi preprečila globalno segrevanje, ki bi preseglo 1,5 stopinje Celzija, v vseh sektorjih do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov glede na leto 1990 in do leta 2050 dosegla ogljično nevtralnost.
Po seji vladnega odbora za gospodarstvo so obrazložili, da se Vlada zaveda kompleksnosti in obsežnosti problemov podnebnih sprememb ter negativnih vplivov na okolje in zdravje, vendar pa meni, da se noben predlog, ki se nanaša na to problematiko, ne more in ne sme izogniti predhodnemu strateškemu premisleku in širokemu konsenzu, tako na nacionalni kot na ravni EU.
»Vsi napori za reševanje problemov podnebnih sprememb in varstva okolja v Sloveniji morajo biti jasno in prioritetno usmerjeni v pripravo pravočasnih ter učinkovitih zakonodajnih in izvršilnih ukrepov, in sicer ob upoštevanju znanstvenih in strokovnih dognanj in ob sočasni mobilizaciji potrebnih kadrovskih in finančnih kapacitet ter organizacijskih sprememb ter ob dvigu ravni znanja in ozaveščenosti vseh državljanov Slovenije. Hkrati je v pripravo ustreznih podnebnih in okoljskih ukrepov ter prilagoditev po demokratični poti treba nujno vključiti vse deležnike, predvsem stroko, gospodarstvo in širšo javnost,« pravijo in dodajajo, da se zavezujejo, da bodo v sodelovanju z Državnim zborom in vsemi deležniki na tem področju nadaljevali s pripravo ustreznih, učinkovitih in pravočasnih strateških politik, usmeritev, odločitev, predpisov, dokumentov in drugih ukrepov.
Poudarili so, da bo vse temeljilo na zavezah in ciljih Pariškega sporazuma ter drugih mednarodnih pogodb s področja podnebnih sprememb in varovanja okolja. Vlada v skladu s Pariškim sporazumom ter s podnebno politiko in zakonodajo EU pripravlja dolgoročno podnebno strategijo, s katero se bo zavezala za pospešeno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v vseh relevantnih sektorjih za dosego neto ničelnih emisij toplogrednih plinov najkasneje do leta 2050. Dokument bo naslovil tudi aktivno prilagajanje na podnebne spremembe. To strategijo bodo letos jeseni poslali v razpravo in sprejetje Državnemu zboru.
Vlada bo sodelovala pri pripravi in sprejetju zakonodaje in dokumentov s področja podnebnih sprememb in varstva okolja tudi na ravni EU. Že zdaj sodeluje pri razpravi za sprejetje predloga Evropskega podnebnega zakona, ki ga je Evropska komisija (v obliki osnutka uredbe) pripravila 4. marca letos.
V nadaljevanju so pojasnili, da bosta Vlada in Državni zbor aktivno sodelovala pri razpravi, sprejetju in implementaciji tudi vseh drugih usmerjenih EU ukrepov, ki so zajeti v Evropskem podnebnem dogovoru, ki ga je Evropska komisija predstavila 11. decembra 2019.
Politika, strateški dokumenti in zakonodaja na področju podnebnih sprememb in okolja se pripravljajo na skupni ravni EU. Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, prilagajanje na podnebne spremembe in za reševanje drugih horizontalnih problemov podnebnih sprememb je na ravni EU in njenih držav članic sprejeta zakonodaja v okviru tako imenovanega Podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja za obdobje do leta 2020 in za novo 10-letno obdobje do 2030. To zakonodajo bo Evropska komisija novelirala in posodobila predvidoma junija 2021. V okviru te zakonodaje so države članice že pripravile tudi tako imenovane Nacionalne energetske in podnebne načrte do leta 2030 (NEPN). Slovenija je NEPN poslala Evropski komisiji konec februarja letos.