Vlada se je na včerajšnji seji seznanila z aktivnostmi slovensko–japonskega partnerstva na področju pametnih omrežij in pametnih skupnosti.
Partnerstvo temelji na preizkusu delovanja razvitih novih tehnologij in rešitev v okolju delujočih pametnih omrežij in bo prispevalo tudi k energetskemu cilju vzpostavitve celostnega koncepta pametnega elektroenergetskega omrežja.
Sodelovanje na področju pametnih skupnosti in pametnih omrežij se je začelo leta 2012, ko je tedanja Slovenska tehnološka agencija z Japonsko agencijo za nove energetske in industrijske tehnologije - NEDO podpisala Sporazum o sodelovanju. Namen sporazuma je krepitev povezovanja in tehnološkega sodelovanja med slovenskimi in japonskimi podjetji na področju naprednih energetskih in industrijskih tehnologij. Sklenitev sodelovanja pri izvedbi demonstracijskih projektov na izbranih tehnoloških področjih je bila z izborom tem potencialnega skupnega demonstracijskega projekta sprejeta 13. septembra 2013.
Demonstracijski projekt pametne skupnosti in pametna omrežja zajema tri področja. Prvo področje zajema razvoj in prikaz delovanja integriranega sistema upravljanja distribucijskih omrežij za skupno uporabo v slovenskih distribucijskih podjetjih, ki bo hkrati interoperabilen v sklopu različnih tehnoloških sistemov v uporabi. Drugo področje zajema razvoj in prikaz delovanja integriranih rešitev na področju upravljanja s porabo, s katerimi bo omogočeno učinkovito prilagajanje odjema distribucijskih omrežij glede na predvideno povečevanje porabe električne energije in proizvodnje iz razpršenih virov, čemur lahko sledi nameščanje pametnih števcev in prikaz delovanja ustreznega uravnavanja odjema v okviru različnih storitev, ki jih izvajajo distribucijska podjetja.Tretje področje pa zajema uvedbo in prikaz delovanja sistema celostnega upravljanja z energijo, ki bo omogočal nadzor in vodenje celostne preskrbe z energijo v urbanih področjih.
Agenciji SPIRIT in NEDO sta 15. maja 2014 podpisali pismo o nameri za pripravo paralelnih študij izvedljivosti skupnega demonstracijskega projekta. Slovenska agencija je prek javnega naročila za izvajalca študije izvedljivosti izbrala ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko. Slovenska in japonska študija, ki sta bili pripravljeni lani, sta se pripravljali skupaj in imata skupno osnovno strukturo ter usklajene zaključke.
V dogovore za izvedbo demonstracijskega projekta pametnih omrežij in pametnih skupnosti se je konec lanskega leta vključil ELES in od agencije SPIRIT prevzel koordinacijo projekta in sodelovanje z japonsko agencijo NEDO ter pismo o nameri sodelovanja z njo podpisal pred slabima dvema mesecema. ELES bo sedaj z japonsko stranjo pripravil končni vsebinski obseg partnerstva, izvedbeni načrt in izbor izvajalcev. Prav tako bo ELES s svojim delovanjem podpiral uporabo Študije izvedljivosti za identifikacijo in izvedbo skupnega slovensko–japonskega demonstracijskega projekta na področju pametnih skupnosti in pametnih omrežij v Sloveniji ter izsledkov terenskih analiz, ki so jih v preteklih letih izvajali japonski partnerji. Na podlagi ugotovitev teh aktivnosti bosta obe strani definirali obliko partnerstva in sklenjen sporazum o sodelovanju med slovenskimi in japonskimi predstavniki.
Japonsko-slovensko sodelovanje ima tudi cilj spodbujanja novih pristopov za zagotavljanje sistemskih storitev v elektroenergetskem sistemu, uporabo izdelkov v sistemskih aplikacijah, ki še niso na tržišču, ustrezno uporabo prostorskih in demografskih značilnosti Slovenije ter omogočanja dolgoročnih strateških partnerstev med slovenskimi in japonskimi podjetji.
Vlada se je sicer s slovensko-japonskim demonstracijskim projektom pametnih omrežij in pametnih mest prvič seznanila 19. marca 2014, s pripravami slovensko-japonskega demonstracijskega projekta pametnih omrežij in pametnih skupnosti pa nato 17. julija 2014. V tej fazi je bila imenovana tudi nadzorna medresorska skupina. Vlada je 27. novembra lani dala soglasje k načrtom izvedbe delnega projekta s pomočjo financiranja iz strukturnih sredstev 2014–2020. Financiranje na osnovi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020 pa ni omogočalo izvedbe investicije za vzpostavitev pametnega omrežja.