Če bo terminal ostal na seznamu prednostnih evropskih projektov, bo Slovenija glasovala proti celotnemu seznamu.
Vlada RS je na današnji dopisni seji sklenila, da bo zaradi problematične uvrstitve projekta Kopenski plinski terminal v Severnem Jadranu oziroma. do nedavnega projekta LNG Žavlje, ki ga podpira Republika Italija,,na današnjem zasedanju v Bruslju, v kolikor projekt ne bo odstranjen s seznama, glasovala proti celotnemu evropskemu seznamu projektov skupnega interesa, Prav tako bo Republika Slovenija priložila izjavo, s katero izraža jasno nasprotovanje uvrstitvi tega projekta na seznam, in poziva Evropsko komisijo, da v skladu s 3. členom uredbe upošteva naše mnenje pri pripravi dokončnega seznama v okviru delegiranega akta. Naš glas proti je sicer močno politično sporočilo vsem državam članicam EU in Evropski komisiji, da je projekt LNG Žavlje za Slovenijo resnično sporen. Kot so sporočili z vlade, se Slovenija zaveda, da s tem hkrati glasuje tudi proti sedmim našim projektom, ki pa zaradi nenasprotovanja drugih držav članic zaenkrat ostajajo na seznamu. Slovenija tudi upa, da bodo omenjeni projekti, ki so še vedno prepoznani kot evropsko pomembni, uvrščeni tudi v sam delegiran akt, ki ga bo jeseni pripravila Evropska komisija.
Plinski terminal v Žavljah ima pred slovensko obalo mnoge neposredne negativne okoljske, socio-ekonomske , prometne in varnostne vplive. Gre za promet z ladjami s posebnim režimom, vplive na okolje zaradi zastarele tehnologije in uporabe klora ter vplive živega srebra iz sedimenta na zdravje in morsko okolje. Obstaja tudi velika verjetnost za prekoračitev mejnih vrednosti živega srebra EU, vpliv na rabo solin, ribištvo, turizem, biotsko raznovrstnost, in podobno.
Slovenija, so zapisali na vladi, vseskozi verjame, da bo Italija upoštevala ugotovitve iz čezmejne presoje ter zagotovila dobro stanje v okolju, upoštevala trajnostne cilje razvoja severnega Jadrana ter našla primernejše rešitve za plinske terminale.
Na prednostnem seznamu tudi sedem slovenskih energetskih projektov
Evropska uredba o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo sicer določa pravila za razvoj vseevropskih energetskih omrežij z namenom, da se izpolni cilje energetske politike v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije, da se zagotovita učinkovito delovanje notranjega energetskega trga in zanesljiva oskrba z energijo v Uniji, da se spodbujata energetska učinkovitost ter razvoj novih in obnovljivih virov energije, in da se omogoča medsebojno povezovanje nacionalnih energetskih omrežij. Uredba tako določa vseevropske prednostne koridorje, ki zajemajo elektroenergetska in plinska omrežja ter infrastrukturo za prevoz nafte in prednostna tematska področja (uvedba pametnih omrežij, elektroenergetske avtoceste, čezmejno omrežje za transport ogljikovega dioksida) in tudi določa postopek in kriterije za identifikacijo posameznih projektov skupnega interesa, ki bodo vključeni na seznam Evropske unije.
Sloveniji je sicer uspelo na seznam uvrstiti kar sedem energetskih projektov v skupni investicijski vrednosti 1,2 milijarde evrov, kar je izjemen uspeh in kaže na strateško pomembnost slovenskega energetskega trga za EU. Na omenjenem seznamu so naše načrtovane plinovodne povezave z Madžarsko (Kidričevo-Lendava), Hrvaško (Kalce-Jelšane) in Italijo (Šempeter-Vodice) ter elektroenergetske povezave z Madžarsko (Cirkovce-Pince) in Italijo (Okroglo-Videm). Prav tako pa se za uvrstitev na evropski prednostni seznam infrastrukturnih projektov potegujeta tudi načrtovana nadgradnja notranje hrbtenice Divača-Kleče-Beričevo-Podlog-Cirkovce z 220 na 400 kV ter enosmerni kablovod 500 kV Salgareda-Divača. (bj)