Vlada je na včerajšnji seji pozdravila pripravo predloga uredbe o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, saj se zaveda nujnosti izvedbe ukrepov, ki bodo pripomogli k znižanju visokih cen energije ter k omilitvi negativnih posledic na družbo. Bo pa bo v procesu pogajanj Slovenija predlagala določene spremembe besedila.
Kot so zapisali, Slovenija podpira predlagane ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji in zamejitev prihodkov proizvajalcev električne energije, ki za proizvodnjo uporabljajo tehnologije z nižjimi stroški od dosežene borzne cene. Ob tem opozarja, da določbe v zvezi z zamejitvijo presežnih prihodkov ne smejo veljati za pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo te uredbe.
Zato predlaga, da se prag velikosti proizvajalca, za katerega veljajo te določbe, zviša na 1 MW, saj se s tem še vedno zbere dovolj sredstev, a hkrati še dodatno zmanjša administrativno breme.
Slovenija podpira možnost, da se določi nižja meja od 180 evrov/MWh in, da se iz tega izloči tiste, katerih stroškovna cena presega najnižjo določena ceno.
Cilji, ki jih s tem predlogom uvedbe solidarnostnega prispevka zasleduje Evropska komisija so pravi in jih Slovenija podpira, a meni, da so nerelevantni, saj v Sloveniji nimamo večjih proizvajalcev nafte, plina in premoga, Premogovnik Velenje pa zaradi tehnično zelo zahtevnega kopa ne posluje z dobičkom.
Slovenija zagovarja enoten pristop vseh držav članic. Pomembno je, da ukrepi ne bodo povzročali nadaljnjih izkrivljanj na enotnem trgu in, da pri tem tudi ne bo ogrožena konkurenčnost države. Slovenja si bo tako prizadevala, da bo rešitev oblikovana tako, da bo zagotovljeno dobro ravnovesje med pozitivnimi učinki na javnofinančne prihodke in dodatnim administrativnim bremenom.
Poleg tega predlaga, da se za namene, ki so določeni za porabo sredstev iz naslova solidarnostnih prispevkov, omogoči uporaba tudi drugih sredstev. Prav tako si bo prizadevala za podaljšanje veljavnosti predlaganih ukrepov do konca prihodnjega leta.
Vendar pa opozarja, da ukrepi, določeni v predlogu uredbe, niso zadostni, zato poziva k nadaljnjemu ukrepanju na področju obeh ključnih energetskih trgih, trga z električno energijo ter plinskega trga. Zato si prizadeva za čimprejšnjo harmonizacijo pravil za delovanje varovalk pri trgovanju na terminskih borzah. Evropsko komisijo pa poziva k nadaljnjemu ukrepanju na področju blažitve visokih cen plina, kjer podpira dinamično zamejitev cen na veleprodajnem trgu.