Na področju energetike kot ključni dosežek izpostavlja EKS, ki je bil junija predstavljen javnosti in že posredovan v javno obravnavo. Poleg tega je Slovenija začela črpati sredstva iz finančne perspektive 2014–2020, v kateri je za področje energetike namenjenih 234 milijonov evrov, od tega 186 milijonov za učinkovito rabo energije, 24 milijonov za obnovljive vire energije in 24 milijonov za razvoj pametnih omrežij. V okviru tega bo vlada spodbujala energetsko prenovo stavb, predvsem javnega sektorja, rabo OVE pri proizvodnji toplote in električne energije ter inteligentne sisteme za distribucijo energije, ki delujejo pri nizkih in srednjih napetostih.
Za energetsko prenovo stavb v državni in občinski lasti je na voljo 115,2 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev in 50 milijonov evrov povratnih sredstev. Prenovljena bo četrtina vsega stavbnega fonda oziroma okrog 22 milijonov m2 stavbnih površin, od tega 1,8 milijona m2 javnih stavb.
Sprejete so bile spremembe in dopolnitve Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, ki omogočajo bolj pravično delitev stroškov za ogrevanje.
Na področju OVE je bil v treh letih delovanja vlade objavljen razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na OVE za obdobje 2016–2020, javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na OVE za obdobje 2017–2020 in javni razpis za sofinanciranje nakupa in vgradnje pametnih števcev električne energije za obdobje 2017–2022 in javni razpis za sofinanciranje operacij gradnje novih manjših objektov za proizvodnjo električne energije iz vetrnih elektrarn in malih hidroelektrarn. Junija se je končal javni poziv k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz OVE in iz SPTE za vstop v podporno shemo, ki ga je omogočil sprejem nove Uredbe o podporah elektriki, proizvedeni iz OVE in SPTE. Izbranih je bilo 78 prijavljenih projektov s
skupno nazivno električno močjo 61,36 MW. Ravno v tem tednu pa je bil objavljen tudi že nov tovrsten razpis.
Vlada si v času delovanja prizadeva za odgovoren odnos mednarodne skupnosti do okolja ter za uveljavitev Agende 2030 za trajnostni razvoj. Tako je Slovenija novembra lani ratificirala Pariški podnebni sporazum ter na visokem političnem forumu o trajnostnem razvoju julija letos prostovoljno poročali o napredku Slovenije pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.
Po dolgoletnih prizadevanjih, da Slovenija vstopi v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN), ji je to uspelo v mandatu te vlade. S tem so odprte priložnosti za slovensko gospodarstvo, še zlasti za visoko tehnološka podjetja, za raziskovalke in raziskovalce, sodelovanje pa se bo razširilo tudi na področju
izobraževanja. Članstvo v tej organizaciji predstavlja jasno usmeritev Slovenije, da želi postati visokotehnološka družba, ki v skupini z najrazvitejšimi državami prispeva svoj delež k nadaljnjemu razvoju sveta in si obenem skladno s tem za gospodarstvo obeta ustrezen delež pri uporabi rezultatov.