Vlada je sprejela Energetsko bilanco RS za leto 2017, ki prikazuje podatke o oskrbi in porabi energije za 2015 in 2016 ter napovedi za 2017 in 2018. V njej je med drugim izpostavljeno, da se nadaljuje trend zmanjševanja rabe fosilnih goriv, povečuje pa se delež rabe obnovljivih virov energije in odpadkov ter proizvodnja električne energije iz fotonapetostnih sončnih elektrarn.
Sicer je letošnja količina razpoložljive energije ocenjena na 281,8 PJ. Te količine naj bi zagotovili iz 3.745 kt trdnih goriv, 2.270 kt naftnih proizvodov, 873 milijonov Sm3 zemeljskega plina, 60.869 TJ jedrske energije, 3.837 GWh hidro energije, 233 GWh električne energije kot razlike med uvozom in izvozom ter 32.676 TJ obnovljivih virov energije z odpadki. Hrvaški bo oddano 2.790 GWh (polovica proizvodnje NEK) električne energije.
Končna poraba energije pa naj bi dosegla 207,2 PJ. Največ energije bo tudi tokrat porabljeno v prometu, in sicer 80,1 PJ, v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (industrija) naj bi porabili 52,3 PJ in v gospodinjstvih 48 PJ. V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 46,5-odstotnim deležem, sledijo električna energija (23,3 odstotka), obnovljivi viri energije (12,8 odstotka), zemeljski plin (12,2 odstotka), toplota (3,6 odstotka), trdna goriva (0,7 odstotka) in neobnovljivi industrijski odpadki (0,8 odstotka).
Iz bilance tudi izhaja, da bo Slovenija morala letos skoraj polovico (49,9 odstotka) potreb po energiji pokriti z uvozom.
V bilanci je predstavljen tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Za izvajanje podporne sheme je v letu 2017 tako zagotovljenih 183 milijonov evrov.
Drugače pa naj bi delež obnovljivih virov energije v skupni rabi bruto končne energije letos dosegel 22,2 odstotka. V strukturi oskrbe z obnovljivimi viri energije in neobnovljivimi industrijskimi odpadki prevladuje les in druga trdna biomasa z 77,2-odstotnim deležem. Sledijo geotermalna energija (5,9 odstotka), neobnovljivi industrijski odpadki (5,8 odstotka), sončna energija (4,7 odstotka), drugi bioplini (3,4 odstotka), biodizel (1,7 odstotka) in drugi obnovljivi viri energije (biobencin, deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in vetrna energija) z 1,8-odstotnim deležem.