Kot so sporočili iz vlade, je sprejem Strategije in čim hitrejši začetek njenega izvajanja nujen za energetsko preobrazbo Slovenije, obe premogovni regiji in za vse, ki so povezani s premogovno panogo, da lahko čim hitreje in celovito zagotovimo pravičen prehod predvsem za vse prizadete delavce in njihove družine.
Z jasno odločitvijo o procesu pravičnega prehoda in časovnici opuščanja rabe premoga bo Sloveniji in obema premogovnima regijama omogočen neoviran dostop do sredstev Sklada za pravičen prehod, v okviru katerega se Sloveniji v obdobju 2021 do 207 namenja 248,38 milijona evrov.
V vladi ob tem izpostavljajo, da je bil pri pripravi Strategije uporabljen pristop »od spodaj navzgor«, ki je aktivno vključeval ključne deležnike iz obeh regij. Prek intervjujev, terenskih obiskov, fokusne skupine, individualnih in skupinskih javnih in nejavnih posvetovanj ter širše operativne skupine ministrstva in medresorske vladne skupine so svoje poglede, podatke in mnenja delili predstavniki sindikatov, občin, nevladnih organizacij, regionalnih in območnih razvojnih agencij, formalnega in neformalnega izobraževanja, energetske družbe, gospodarstva, ministrstev, državnih agencij, inštitutov in evropskih institucij. Za Strategijo je bila izvedena tudi celovita presoja vplivov na okolje, v okviru katere je potekala javna razgrnitev predloga strategije in okoljskega poročila. Strategija se lahko začne izvajati po dokončnosti odločbe, ki določa okoljsko sprejemljivost izvedbe strategije.
Strategija v središče postavlja pravičen prehod dveh slovenskih premogovnih regij – Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije in Zasavske regije in opredeljuje proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja obeh regij, identificira ustrezne finančne vire na nacionalni in evropski ravni ter način upravljanja procesa pravičnega prehoda, ključne vidike zapiranja Premogovnika Velenje v tehničnem smislu, z vidika vpliva na zaposlene in skupnost ter z vidika varovanja in ohranjanja okolja ter ustvarja sinergije pri izvajanju pravičnega prehoda med regijama, preko skupnih projektov, prenosa dobrih praks in izkušenj. V Strategiji je sicer kot tisto leto, ko naj bi Slovenija najpozneje opustila rabo premoga za proizvodnjo električne energije, določeno leto 2033.
Iz Holdinga Slovenske elektrarne so sporočili, da pozdravljajo sprejem Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij ter določitev letnice izstopa iz premoga, 2033. To je mejnik, iz katerega bodo izhajale vse prihodnje aktivnosti, povezane z obratovanjem in poslovanjem termo divizije skupine HSE. KOt še poudarjajo v HSE, se bodo projekta prestrukturiranja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj lotili celovito in odgovorno ter v sodelovanju s strokovnimi ekipami obeh družb na eni in državo na drugi strani, ter tvorno sodelovali pri socialno in ekonomsko pravičnem prehodu v brezogljično družbo. Nadejajo pa se tudi čim prejšnjega sprejetja Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki bo edinemu še delujočemu rudniku v Sloveniji zagotovil sredstva za izvedbo potrebnih ukrepov.