Vlada sprejela poročilo o izvajanju programa za zmanjšanje emisij

Tako vsaj  piše v četrtem poročilu o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, ki ga je včeraj sprejela vlada in iz katerega izhaja, da je Slovenija letne cilje na področju emisij toplogrednih plinov v letih 2017 in 2018 v sektorjih, ki niso vključeni v evropski sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov ETS (kot sta na primer promet in kmetijstvo) dosegla. Letni cilji so sicer določeni na osnovi evropske Odločbe o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer so bile emisije toplogrednih plinov iz ne-ETS sektorja v Sloveniji v letu 2017 za 11,5 odstotka in v letu 2018 za 10 odstotkov nižje od dovoljenih. Pripravljavci poročila še navajajo, da ocene kažejo, da bo Slovenija dosegla tudi cilje do leta 2020, čeprav obstaja določena negotovost glede absolutnih količin emisij in doseganja indikativnih sektorskih ciljev določenih v operativnem programu. 
V zadnjih letih se je namreč izkazalo, da je trend emisij toplogrednih plinov iz ne-ETS sektorjev odvisen predvsem od gibanja emisij v sektorju promet, ki predstavlja dobro polovico vseh ne-ETS emisij. Spreminjanje trendov emisij iz tega sektorja je odraz kompleksnih dejavnikov, med drugim nanje pomembno vplivata tudi rast bruto domačega proizvoda in tranzitni promet v povezavi s cenami motornih goriv v Republiki Sloveniji. Emisije se žal povečujejo tudi v sektorjih industrija ne-ETS in energetika ne-ETS. Emisije v industriji ne-ETS se povečujejo od leta 2013. Sektor se od indikativnega cilja OP TGP 2020 oddaljuje, saj je bil v letu 2018 od cilja nižje že za 19,5 odstotne točke. Emisije v sektorjih široka raba (stavbe) in ravnanje z odpadki pa se od leta 2016 zmanjšujejo, kar kaže na uspešno doseganje cilja. Emisije v sektorju kmetijstvo so se v letu 2017 zmanjšale za 2 odstotka, v letu 2018 so ostale na enaki ravni kot v letu prej. Dolgoročni trendi za kmetijstvo so stabilni in v skladu z zastavljenim ciljem.
V času sprejemanja ciljev za leto 2020, je bilo zavedanje o resnosti podnebne krize manjše in zato tudi ni bilo širšega političnega soglasja za zastavljanje ambicioznejših podnebnih ciljev. Tako iz prvega obdobja, v katerem je bilo treba emisije TGP omejiti na štiriodstotno povečanje, počasi vstopamo v drugo obdobje, obdobje 2021-2030, ki Slovenijo obvezuje, da emisije TGP v ne-ETS sektorjih zmanjša za 15 odstotkov glede na leto 2005. Še več, Slovenija si je v Celovitem nacionalno energetskem podnebnem načrtu, sprejetem v začetku leta 2020, zastavila še strožji cilj, in sicer 20 odstotkov zmanjšanje emisij. Kot so še zapisali na vladi, neizpolnjevanje dolgoročnih podnebnih ciljev bo z okoljskega, socialnega in ekonomskega vidika negativno vplivalo na družbo kot celoto, zato je treba prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na nacionalni ravni okrepiti in obravnavati prednostno.