Jedrska energija

Vlada sprejela predlog resolucije o rabi jedrske energije

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog besedila Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Resolucija bo podlaga za referendumsko vprašanje ter odločanje na referendumu.

Vlada sprejela predlog resolucije o rabi jedrske energije

Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za projekt JEK2, je na današnji novinarski konferenci po seji vlade povedal: »Danes pomemben dan za slovenski jedrski sektor. Vlada Republike Slovenije je namreč sprejela predlog besedila resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije.« Dodal je, da gre za prvi programski dokument z opredelitvijo razvojnih usmeritev na področju jedrske energije. »Hkrati gre za izkaz načelne politične podpore in signal jedrskemu sektorju za preklop v drug način delovanja, to je razvojni način delovanja,« je še dodal.

Ključna sporočila resolucije so, da je Slovenija jedrska država z delujočim jedrskim programom, ki gradi na več kot 50-letnih pozitivnih izkušnjah z jedrsko energijo, je še dodal Levičar, in poudaril: »Energetsko mešanico jedrske energije v kombinaciji z obnovljivimi viri prepoznavamo kot ključ do zanesljive oskrbe z električno energijo in klimatske nevtralnosti.« Ključne usmeritve pa so vezane na razvoj nacionalnega jedrskega programa in podporo projektu JEK2, je še dodal.

O resoluciji

Resolucija podaja ključne cilje in politične usmeritve za vključitev dolgoročne miroljubne rabe jedrske energije v energetsko, raziskovalno, visokošolsko in druge nacionalne strategije, predvsem pa za dolgoročno in varno obratovanje obstoječih jedrskih objektov ter vzpostavitev odprtega in transparentnega dialoga z vsemi deležniki.

Kot so zapisali na vladi, z resolucijo želijo zagotoviti okvir s smernicami za dolgoročno miroljubno rabo jedrske energije v Republiki Sloveniji. Dokument zavezuje k transparentnemu, jasnemu in vključujočemu procesu oblikovanja zakonodaje in politike miroljubne rabe jedrske energije, ki temelji na izkušnjah, znanstvenih raziskavah, varnostnih standardih ter podpori javnosti. Hkrati prepoznava potrebo po posodobitvi delujočega jedrskega programa z vključitvijo vseh deležnikov, tudi inštitucij šolskega sistema, raziskovalnih organizacij, regulatorja, investitorjev, gospodarstva, nevladnih organizacij ter splošne javnosti z namenom pospešitve priprav novih jedrskih investicij.

 

Katarina Prelesnik
O avtorju