Naj uvodoma omenimo, da je Slovenija zaradi zamujanja s prenosom in potrjevanjem omenjene direktive oziroma neustreznega obveščanja o poteku postopkov za njeno uveljavitev, že prejela uradni opomin Evropske komisije. Kot rečeno, predlog zakona sicer prinaša kar nekaj novosti. Tako so v I. poglavju zakona o splošnih določbah, poleg definicij izrazov, urejeni tudi temelji organizacije na področju oskrbe z električno energijo. Definirane so elektroenergetske dejavnosti in razdeljene na tržne in regulirane, pri čemer se regulirane dejavnosti izvajajo kot gospodarske javne službe. Opisani so osnovni odnosi na trgu električne energije in načelo reguliranega dostopa tretje strani do sistema, pa tudi glavne značilnosti pogodbe o uporabi sistema in pogodbe o dobavi električne energije, ki temelji na dosedanji ureditvi odprtih in zaprtih pogodb.
Največ novosti vsebuje povsem novo poglavje o razmerjih elektroenergetskih podjetij s končnimi odjemalci. To poglavje podrobneje ureja že sedaj določene pravice končnih odjemalcev, kot je pravica do proste izbire dobavitelja električne energije, pravica do menjave dobavitelja ali pravica do jasnega in preglednega računa. Bolj jasno in podrobno so urejene pogodbene pravice končnih odjemalcev in določene posebne pravice gospodinjskih odjemalcev, ki so tudi potrošniki v smislu prava varstva potrošnikov.
Kot posebno novost je treba omeniti še pravico do sklenitve pogodbe z dinamičnimi cenami, torej cenami, ki se sproti prilagajajo trgu. Predlog zakona hkrati tudi varuje končne odjemalce, saj jih mora dobavitelj pred sklenitvijo take pogodbe v celoti seznaniti s priložnostmi, stroški in tveganji pogodb z dinamičnimi cenami električne energije. Agencija za energijo ima kot regulativni organ na področju električne energije dodatne pristojnosti v zvezi s spremljanjem pogodb z dinamičnimi nabavnimi cenami. Novost je tudi pravica vseh odjemalcev, da sklenejo pogodbo o dobavi hkrati z več dobavitelji. Ta pravica je bila doslej dopuščena le največjim odjemalcem.
Nadalje je pomembna novost za končne odjemalce tudi uvedba novega akterja, ki odjemalcem nudi izvajanje energetskih storitev. Zakon ga imenuje agregator, predvidena pa je tudi možnost sklenitve pogodbe o agregiranju z neodvisnim agregatorjem, brez soglasja dobavitelja ali elektrooperaterja. Zakon ureja temeljne pravice končnega odjemalca v zvezi s tako pogodbo. Da se agregatorjem omogoči vstop na trg električne energije, predlog zakona tudi določa temeljne pravice agregatorjev in pravila prilagajanja odjema preko agregiranja.
V zakonu je na novo opredeljena tudi vloga aktivnih odjemalcev, torej tistih, ki v omrežje električno energijo tudi oddajajo. Čeprav so tovrstni odjemalci obstajali že do sedaj, je bil njihov položaj le deloma urejen na področju samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov. Zdaj se to področje ureja v celoti in aktivne odjemalce ureja ne glede na izvor električne energije. Tem odjemalcem zakon zagotavlja, da lahko brez nesorazmernih ali diskriminatornih zahtev vstopajo na trg in, da zanje ne veljajo nesorazmerne omrežnine.
Prav tako so pomembna novost energetske skupnosti državljanov, ki jih zakon ureja v pravni obliki zadruge. Znotraj energetske skupnosti so omogočeni prenosi električne energije med njenimi člani, pri čemer pa člani skupnosti ohranijo pravice, ki jih imajo kot končni odjemalci. Predlog zakona zahteva, da za energetske skupnosti državljanov veljajo nediskriminatorni, pravični, sorazmerni in pregledni postopki plačila omrežnine in vstopa na organiziran trg električne energije.
Kot pravijo na pristojnem ministrstvu, je pomembno področje, ki nadgrajuje obstoječo ureditev, tudi nadaljnji razvoj naprednega merjenja. Predlog zakona zavezuje distribucijskega operaterja, da končnim odjemalcem vgradi napredne števce, pri čemer se po 31. decembru 2027 ne smejo več uporabljati napredni števci, ki ne izpolnjujejo tehničnih zahtev iz predloga zakona in Priloge II k Direktivi 2019/944/EU. Predlog zakona ureja pravico uporabnikov sistema, da na reguliran način pridobijo podatke o svoji oddaji in odjemu električne energije, pa tudi pravice drugih oseb do dostopa do teh podatkov. Ker ti podatki vsebujejo tudi osebne podatke, predlog zakona ureja tudi zahteve glede varstva teh osebnih podatkov.
Kar nekaj novosti pa prinaša tudi sicer kratko poglavje o proizvodnji električne energije, in sicer predvsem glede energetskega dovoljenja. Za izdajo tega dovoljenja so določeni novi pogoji, poleg tega pa predlog zakona določa, da se energetsko dovoljenje izda le za določen in ne več za nedoločen čas, kot je bilo urejeno doslej.
Pomemben je še člen, ki nalaga smiselno uporabo vrste določb iz poglavja o razmerjih s končnimi odjemalci tudi v razmerju med proizvajalci in dobavitelji, ki energijo od njih odkupujejo, saj bodo razpršeni mali proizvajalci v odnosu na večje dobavitelje v podobnem odnosu, kot odjemalci. Dodano je tudi celo podpoglavje, ki ureja način izvajanja dela evropske uredbe 2019/943 o mehanizmih za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti.
Povsem nova je tudi ureditev pravil za izmenjavo podatkov in koordinacijo pri izvajanju storitev prožnosti, ki jih podrobneje uredita elektrooperaterja in operater trga v svojih splošnih aktih.
Iz vlade so še sporočili, da bo omejeni Zakon s strani Državnega zbora obravnavan po zaključku obravnave predloga Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, saj Državni zbor hkrati ne more obravnavati dveh zakonov, ki urejata isto področje. Po ocenah vlade naj bi se tako prva obravnava Zakona o oskrbi z električno energijo začela septembra, dokončno pa naj bi bil sprejet najpozneje novembra letos. S sprejetjem tega zakona bo ob upoštevanju določb že veljavnega Energetskega zakona EZ-1, v katerem se urejajo pristojnosti nacionalnega regulatorja, izveden popolni prenos Direktive 2019/944/EU v nacionalni pravni red. (bj)