Pomoč gospodarstvu vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ocenjena skupna višina možne pomoči v okviru vseh ukrepov je 1,2 milijarde evrov.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je ob sprejetju zakona dejal, da je ta paket pomoči eden izmed najbolj obsežnih v zgodovini Slovenije, zajete so vse gospodarske panoge ter vse velikosti podjetij, od malih, srednje velikih in velikih podjetij. Pomoč je ciljno naravnana na tista podjetja, ki bodo pomoč resnično potrebovala, obenem pa so pripravljeni, če bi prišlo do poslabšanja gospodarske situacije in bi morala kakšna podjetja tudi začasno prilagoditi proizvodnjo. V vladi se zavedajo še vedno previsokih cen energentov. Pomembno je, da je ta zakon čimprej sprejet, da se bo lahko začel uporabljati s 1. januarjem. Kot je še povedal, bodo hkrati skupaj z drugimi pristojnimi resorji iskali dodatne možne rešitve za obvladovanje in znižanje cen energentov.
Ob tem pa je minister opozoril, da je to končni možni kompromis glede zakona o pomoči gospodarstvu, ki upošteva omejitve tako z vidika vzdržnosti proračuna, evropskega regulative in energetske situacije v evropskem prostoru. Izpostavil je je, da je ministrstvo partner gospodarstvu in gospodarstvo je ves čas sodelovalo pri pripravi predloga pomoči, pri čemer so njihove predloge v največji možni meri upoštevali. Uporabili so vse maksimalne možnosti evropskega začasnega okvira za subvencioniranje cen energentov.
Minister je poudaril, da želi vlada s sprejeto regulacijo cen energentov prejšnji teden in s sprejetim zakonom za pomoč gospodarstvu za prihodnje leto zagotoviti slovenskim podjetjem čimbolj konkurenčne cene energentov ter predvidljivo in stabilno okolje za poslovanje.
Prav zaradi visokih cen energentov bo namreč vlada pomagala gospodarstvu pri subvencioniranju visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranju dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest, če bo to potrebno, ter zagotovila ugodne kredite za čim boljšo likvidnost podjetij.
Ukrep sofinanciranja visokih cen energentov je pripravljen na podlagi novega začasnega kriznega okvirja pomoči EU, pri čemer je Evropska komisija pri pripravi okvirja upoštevala slovenske predloge, podoben pa je pomoči v letošnjem letu z več izboljšavami v korist slovenskega gospodarstva. Glede na letošnji ukrep pomoči, je vlada povečala najvišje dovoljene pomoči in zagotovila več sredstev. K obstoječim trem vrstam pomoči je dodala še dve novi in omilila vstopni pogoj z 2-kratnika na 1,5-kratnik povišanja cen v 2023 glede na povprečje leta 2021. Spremenili so se pogoji za energetsko intenzivna podjetja. Vlada je po obravnavi zakona na Ekonomsko-socialnem svetu dodatno preučila predloge socialnih partnerjev.
Vlada je upoštevala predlog gospodarstva za omilitev pogoja pri posebni pomoči za zmanjšano gospodarsko uspešnost, in sicer da se je EBITDA upravičenca brez pomoči v upravičenem obdobju zmanjšala za vsaj deset odstotkov v primerjavi z letom 2021. Obenem pa upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 90 odstotkov njegovega EBITDA v letu 2021. Ta pogoj pomeni odstopanje od trenutnih pravil EU, zato mora slednje potrditi še Evropska komisija.
Pri čakanju na delo je omilila tudi pogoj glede zahteve po investiranju v zeleni prehod, in sicer bo po novem potrebno polovico prejetih sredstev za navedeni ukrep investirati v nadaljnjih 30 mesecih.
Celotna ocenjena finančna vrednost ukrepov pomoči za gospodarstvo za 2023 in deloma za 2024 znaša predvidoma 1,2 milijarde evrov. Za ukrep sofinanciranja visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare je namenjenih do 850 milijonov evrov, za sofinanciranje ukrepov skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo doma 100 milijonov evrov in za ukrep izboljšanja likvidnosti podjetij 250 milijonov evrov.
V okviru ukrepov sofinanciranja visokih cen energentov bo vlada upravičencem subvencionirala plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo pa mora pred tem potrditi še Evropska komisija. Do pomoči bodo upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki, gospodarsko interesna združenja in zadruge, zasebni zavodi in društva ter zbornice in sindikati – za vse je pogoj, da opravljajo gospodarsko dejavnost. Med upravičenci ne bo malih poslovnih odjemalcev, saj imajo ti že regulirano ceno elektrike in plina, ter subjektov iz dejavnosti financ in zavarovalništva, v čemer se trenutni predlog zakona ne razlikuje od trenutno veljavnega ukrepa. Do pomoči ne bodo upravičene niti pravne ali fizične osebe, ki imajo neporavnane obveznosti do države v višini 50 evrov ali več ali pa so v postopku stečaja ali likvidacije. Prav tako za prosilce ne smejo veljati sankcije, ki jih je sprejela EU zaradi ruske agresije nad Ukrajino.
Upravičenci bodo lahko zaprosili za pomoč v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen elektrike, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023 – primerjava cene pa se bo izračunavala glede na povprečno ceno v 2021. V predlogu zakona so za enostavno pomoč določene najvišje dovoljene povprečne cene za leto 2021 za elektriko, plin in paro. Če bo imel upravičenec nižjo povprečno ceno, bo uveljavljal slednjo. Pri izračunu enostavne pomoči se bo upoštevala dejanska količina porabljenega energenta v letu 2023, medtem ko se bo pri posebnih pomočeh upoštevalo 70 odstotkov porabljene količine energenta v letu 2021. Določena je cena na enoto energenta v letu 2023, do katere se dodeli subvencija, in sicer za električno energijo 510 evrov in za zemeljski plin 160 evrov. Skupno bo najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov evrov na upravičenca. Za upravičence, ki bodo lahko prejeli pomoč nad štiri milijone evrov, torej eno izmed posebnih vrst pomoči, bo glede dodelitve sredstev odločala še vlada.
Upravičenec bo lahko med petimi vrstami pomoči uveljavljal zgolj eno vrsto pomoči. Pri enostavni pomoči bodo upravičenci prejeli povrnjenih 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do višine dveh milijonov evrov skupne pomoči. Pomoč v kmetijstvu bo nižja, in sicer do 250 tisoč evrov in v ribištvu do 300 tisoč evrov. Poleg tega predlog zakona loči še med štirimi vrstami posebne pomoči. Osnovna posebna pomoč bo lahko obsegala 50 odstotkov upravičenih stroškov in do največ štiri milijone evrov skupne pomoči; posebna pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost 40 odstotkov upravičenih stroškov in do sto milijonov evrov; posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja 65 odstotkov upravičenih stroškov in do 50 milijonov evrov ter posebna pomoč v posebnih sektorjih 80 odstotkov upravičenih stroškov in do 150 milijonov evrov. Pri posebnih pomočeh se seštevajo prejete pomoči po začasnem okviru vseh podrejenih in nadrejenih podjetij. Predlog zakona bo za vsako kategorijo pomoči določal še dodatne pogoje.
Kljub izpolnjevanju vstopnega praga 1,5-kratnika za pomoč, upravičenec ni upravičen do posebne vrste pomoči, če ima ceno na enoto električne energije v 2023 nižjo od 150 evrov oziroma od 79 evrov za zemeljski plin. Upravičenec mora tudi obvestiti SPIRIT Slovenija, če prodaja viške energije. Če prodaja viške energije po ceni, ki bi bila nižja od cene, ki je predmet pogodbe z dobaviteljev, ni upravičen do pomoči za ta del. Upravičenec bo izpolnil digitalno vlogo v aplikaciji agencije SPIRIT Slovenija do 28. februarja prihodnje leto do 12. ure.
Prvo izplačilo bo izvedeno do konca marca 2023 in bo obsegalo pomoč v višini 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za prvo trimesečje. Nato bodo sledila redna mesečna izplačila v višini 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za posamezen mesec. Preostalih 20 odstotkov pomoči bodo upravičenci lahko prejeli s poračunom dejanskih stroškov v februarju 2024, če bodo dejanski stroški večji od med letom izplačane pomoči. Izplačana pomoč bo lahko največ do ocenjene vrednosti pomoči v vlogi. Če bo imelo podjetje nižje dejanske stroške, kot je dobilo med letom izplačano pomoč, bo moralo razliko vrniti v proračun.
Pomembna razlika v primerjavi s pomočjo za gospodarstvo za letošnje leto je, da je postopek administrativno enostavnejši za gospodarstvo, saj ne bo potrebno posredovati računov kot dokazil o višini stroškov energentov. SPIRIT Slovenija bo namreč preverjal količino in ceno na enoto energentov upravičencev pri operaterjih in dobaviteljih energentov. Upravičenci bodo v aplikaciji samo izbrali vrsto pomoči, višino pomoči, izračunane s pomočjo objavljenega kalkulatorja ter potrdili izjave, ki izhajajo iz zakona.
Dopolnjena tudi uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce
Dopolnitev jasno izraža, da se uredba uporablja za vse posle, s katerimi se v decembru 2022 dogovarjajo cene oziroma količine za dobave v letu 2023.
Vlada je z uredbo pretekli teden oblikovala oziroma ublažila tudi cene električne energije za velike poslovne odjemalce, kamor spadajo tisti gospodarski subjekti, ki ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost do najvišje dovoljene drobnoprodajne cene, ki jo določa v preteklih mesecih sprejeta uredba o določitvi cene električne energije. Uredba za blažitev cen električne energije velikim poslovnim odjemalcem določa mehanizem oblikovanja drobnoprodajne cene električne energije na način oblikovanja cene in sestavine, ki jih mora dobavitelj električne energije upoštevati pri oblikovanju cene, ter merila, po katerih se morajo oblikovati sestavine cene.
Uredba določa mehanizem oblikovanja cene električne energije za potrebe dobave električne energije poslovnim odjemalcem za leto 2023 in to le za pogodbe o dobavi sklenjene v obdobju od dneva uveljavitve te uredbe do vključno 31. decembra letos. Konec decembra se izteče veljavnost večine pogodb o dobavi za odjemalce, ki jih zajema ta uredba. Ker so bile cene doslej zelo visoke, je velik del pogodb za leto 2023 treba še skleniti. Zato se uredba začne uporabljati že naslednji dan po objavi, saj bodo imeli dobavitelji in odjemalci tako en mesec časa za sklepanje pogodb za dobavo v letu 2023.
Dobavitelji, ki ob sprejemu te uredbe dobavljajo električno energijo odjemalcem, za katere se uporablja ta uredba, v času njene veljavnosti ne smejo prenehati z izvajanjem dejavnosti dobave omenjenim kategorijam odjemalcev in morajo tem odjemalcem obvezno izdajati ponudbe skladne s pogoji, ki jih določa uredba. Ta določba je potrebna, da se dobavitelji obvezi ne bi izognili z ne-izdajanjem ponudb in z ne-sklepanjem pogodb o dobavi ali s prenehanjem izvajanja dejavnosti.
Po uveljavitvi so se pojavila različna tolmačenja uredbe, zato jo je bilo zavoljo jasnosti treba dopolniti. Uredba se uporablja za pogodbe o dobavi električne energije v letu 2023, sklenjene v obdobju od vključno 30. novembra do vključno 31. decembra letos.
Pri pogodbah o dobavi električne energije je pogosta praksa, da se najprej sklenejo »krovne« pogodbe o dobavi, s katerimi se določijo temeljni parametri pogodbenega razmerja med dobaviteljem in odjemalcem, cene in količine za posamezno leto pa se določajo ločeno - z aneksi ali z drugimi pravnimi posli, ki ravno tako veljajo za pogodbe (na primer ponudbe ali elektronska pošta). Namen je, da uredba torej velja tudi za tovrstne posle, ki se sklepajo v decembru letos za dobave v letu 2023 (vsi te posli imajo namreč pravno naravo pogodbe, ne glede na njihovo poimenovanje oziroma obliko).
Uredba sicer ne posega v pogodbe o dobavi oziroma posle, sklenjene pred uveljavitvijo uredbe, po katerih so že zakupljene določene količine za leto 2023. V primerih, ko so bile zakupljene količine samo za določen del električne energije za leto 2023 in se v obdobju od 30. novembra do vključno 31. decembra letos sklepajo posli za “manjkajoče” količine po teh (letnih) pogodbah, morajo biti cene za del teh »manjkajočih« količin (ki predstavljajo preostanek do 90 odstotkov porabe odjemalca za leto 2021, za katere ima pravico do cene, ki se določi skladno z uredbo), določene skladno z novo uredbo.
Pojavila so se različna tolmačenja glede navedenega besedila, zato se besedilo dopolnjuje tako, ki jasno izraža, da se uredba uporablja za vse posle, s katerimi se v decembru letos dogovarjajo cene oziroma količine za dobave v letu 2023. Velja torej za primere, ko se v decembru letos sklepa nove pogodbe o dobavi, kot tudi za primere, ko je bila pogodba o dobavi sklenjena pred uveljavitvijo uredbe, v decembru 2022 pa pogodbene stranke sklepajo posamezne ločene posle za dobave v letu 2023 - za celotno količino ali samo za »manjkajoče« oziroma dodatne količine, z upoštevanjem omejitve količin iz te uredbe.