Vlada zavrnila očitke Državnega sveta glede nedorečenosti energetskega zakona

Vlada je včeraj obravnavala zahtevo Državnega sveta po ponovnem odločanju o energetskem zakonu in obrazložitve svetnikov zavrnila kot neutemljene. Kot poudarjajo v vladi, nov energetski zakon celovito ureja celotno področje energetike. Urejen je pregledno in pri tem strukturiran tako, da posamezna poglavja predstavljajo zaključeno celoto. Zaradi prepletenosti področij, ki jih urejajo posamezne direktive s področja energetike, bi bila delitev zakona na več manjših zakonov nemogoča in taki manjši zakoni ne bi celovito urejali posameznih področij.
Poleg tega je v obrazložitvi zahteve po mnenju vlade napačno navedeno, da zakon ne prinaša poenostavitev in da prinaša nove ovire. Kot poudarjajo v vladi, je dejstvo ravno nasprotno, saj energetski zakon ukinja vse nepotrebne administrativne ovire, na primer v celoti ukinja licenco za opravljanje energetskih dejavnosti, ukinja energetsko dovoljenje za vse energetske objekte razen za elektrarne, v celoti ukinja soglasja vlade k uvrstitvi objektov v infrastrukturo.
Po mnenju vlade tudi ni resnična trditev svetnikov, da zakon širi obveznosti v zvezi z izdelavo energetske izkaznice prek minimalnih zahtev predpisov Evropska unije, saj z zakonom v slovenski pravni red prenašamo zgolj minimalni prenos določb v zvezi z izdelavo in izdajo energetskih izkaznic. Obveznosti , ki jih za lastnike stavb prinaša zakon, ne presegajo obveznosti, ki jih določajo določbe Direktive o energetski učinkovitosti stavb. V nadaljevanju vlada še navaja, da cena energetskih izkaznic ni bila določena, ker je odvisna od več dejavnikov in je pri nas predviden tudi odprt trg, pri čemer je bilo zagotovljeno zadostno število strokovnjakov ( do danes več kot 150).
Po oceni vlade je zavajujoč tudi izračun potencialnih stroškov za izdelavo energetskih izkaznic na ravni cele države, ker temelji na več napačnih predpostavkah, med katerimi posebej izstopa navedba števila stavb, za katere je energetsko izkaznico potrebno izdelati. Energetske izkaznice namreč ni potrebno izdelati za obstoječe stavbe, ki se ne prodajajo ali oddajajo za obdobje daljše od enega leta.
V vladi ob tem še poudarjajo, da je energetska izkaznica namenjena kupcu in novemu najemniku, ki se odloča za nakup ali najem in ne pozna energetskih lastnosti objekta. Priporočila kot del energetske izkaznice pa kupcu dajo jasno informacijo, kaj je potrebno na objektu še narediti, da bo bolj učinkovit. Pomeni, da dajo kupcu tudi jasno informacijo, koliko bo moral v objekt še vložiti, da bo zadostno energetsko učinkovit. Ravno tako najemnik dobi relevantno informacijo, koliko ga bodo stali obratovalni stroški pri najemu.
Vlada Republike Slovenije zato meni, da razlogi navedeni v obrazložitvi zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje o energetskem zakonu niso utemeljeni in predlaga Državnemu zboru, da ob ponovnem odločanju  Energetski zakon sprejme.
Ob tem v vladi še opozarjajo, da sta proti Republiki Sloveniji pred Sodiščem EU že od januarja 2013 vloženi dve tožbi zaradi nenotifikacije prenosa tretjega energetskega zakonodajnega paketa v nacionalni pravni red, s predlagano dnevno kaznijo 10.287,36 evrov za posamezno direktivo. Odlašanje s takojšnjim sprejemom zakona tako povečuje tveganje tudi za izrek sodb in plačevanje denarne kazni. (bj)