Kot so ob današnjem napovedanem podnebnem shodu zapisali na vladi, že ves čas tudi sami zagovarjajo ambiciozno podnebno politiko, podpirajo odločitve, ki dolgoročno vodijo k čim večjemu zmanjšanju globalnega segrevanja ter se zavzemajo za stabilno, učinkovito in trajnostno naravnano oskrbo z energijo, pa tudi za zmanjšanje energetske odvisnosti.
K temu, pravijo na vladi, nas zavezujejo tako domače kot tudi mednarodne obveze. Slovenija se sicer na ravni EU uvršča v tabor ambicioznejših držav na področju podnebne politike (t.i. Green Growth skupine), podnebne obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov in posledično tudi EU zakonodaje, pa dosegamo in celo presegamo. Pomembno je izpostaviti, da smo od leta 1991 do 2014 BDP povečali za okrog 70 odstotkov, emisije toplogrednih plinov pa so se zmanjšale za 4 odstotke. Še bolj izrazite so bile spremembe emisij iz rabe goriv v industrijskih dejavnostih, saj so se v enakem obdobju zmanjšale za skoraj 50 odstotkov.
V obdobju od 2008 do 2012 je Slovenija svoje obveznosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov iz prvega obdobja kjotskega protokola v celoti izpolnila. Za doseganje nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v okviru podnebno-energetskega svežnja EU do leta 2020 ter t.i. drugega kjotskega obdobja je vlada leta 2014 sprejela Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP 2020). Ocena doseganja teh ciljev, narejena v sklopu vsakoletnega poročila, kaže na pozitivno sliko gibanja emisij, saj so količine vsako leto za približno 10 odstotnih točk pod dovoljenimi. V letu 2015 so bile predmetne emisije nižje od letnega cilja celo za 13,4 odstotka, kar je spodbudna popotnica tudi za doseganje nacionalnih ciljev do leta 2030, o katerih že tečejo pogajanja v okviru institucij in organov EU.
V pripravi je tudi Energetski koncept Slovenije, katerega cilj je zagotoviti prehod Slovenije v nizkoogljično družbo, kot ključna področja pa so prepoznana povečanje energetske učinkovitosti, postopna sprememba strukture proizvodnih virov, trajnostna proizvodnja energije, povečanje deleža obnovljivih virov in zmanjšanje uvozne odvisnosti zaradi fosilnih goriv. Prehod se seveda ne more zgoditi čez noč, vendar pa Slovenija s spodbujanjem ukrepov učinkovite rabe energije in povečanja rabe obnovljivih virov energije zanesljivo stopa k dolgoročnemu cilju dekarbonizacije.
Z energetsko sanacijo stavb do velikih prihrankov
Denarna sredstva, ki nas bodo kot družbo popeljala na pot nizkoogljične družbe, so namenjena tako gospodarski kot tudi civilni sferi. Vlada že ves čas zagotavlja podporo investicijam, ki povečujejo trajnostno naravnano oskrbo skozi izrabo obnovljivih virov energije. Za energetsko sanacijo javnih stavb je denimo v finančni perspektivi 2014–2020 na voljo 115,2 milijona evrov nepovratnih sredstev in 50 milijonov evrov povratnih sredstev. V prejšnji finančni perspektivi 2007-2013 je bilo prenovljenih skupaj 362 javnih stavb, in sicer 15 bolnic, 17 srednjih šol, 20 domov za starejše, 7 visokih šol, 107 občinskih stavb na prvem razpisu in 196 občinskih stavb na drugem razpisu v skupni vrednosti nekaj nad 170 milijonov evrov.
Eko sklad gospodinjstvom letno nameni približno 20 milijonov evrov, gospodinjstva pa iz tega naslova generirajo od 100 do 150 milijonov evrov investicij na leto. V obdobju od leta 2011 do leta 2015 je bilo preko Eko sklada sicer doseženih 740 GWh prihrankov energije, od tega v gospodinjstvih 654 GWh, kar pomeni, da gospodinjstva za energijo porabijo okrog 40 milijonov evrov manj za energijo kot pred petimi leti. Poleg manjšega uvoza energije in manjših emisij CO2 pa investicije v te ukrepe prinašajo tudi delovna mesta.
Podpora elektrifikaciji prometa in trajnostni mobilnosti
Velik del uporabe fosilnih goriv je vezan na promet. Vlada RS je že sprejela Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji in pa tudi Nacionalni program razvoja prometa. Ukrepi gredo v smer krepitve železniškega prometa, kamor želimo preusmeriti predvsem čim več tovornega tranzitnega prometa in prispevati k trajnostni mobilnosti. Pri spremembi paradigme mobilnosti je ključna elektrifikacija prometa. Poleg spodbujanja peš in kolesarskega prometa ter razvoja javnega potniškega prometa, je elektro mobilnost priložnost za okolje in ne nazadnje za pomembne ekonomske učinke, saj lahko nadomeščamo uvožena fosilna goriva z elektriko, ki jo ustvarimo doma.
Za spodbujanje električne mobilnosti smo prve korake v Sloveniji že storili. Imamo dobro polnilno infrastrukturo, saj je avtocestni križ že opremljen s hitrimi polnilnicami in raste število klasičnih polnilnic. Trenutno imamo več kot 470 polnilnih mest, kar nas uvršča med države z izjemno dobro oskrbo vozil na električni pogon. Nakup električnih vozil se spodbuja s subvencijami EKO Sklada, zagotovljene so oprostitve nekaterih dajatev na primer letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, pripravljamo pa tudi dodatne ukrepe s katerimi bomo spodbudili zanimanje za električna vozila.
Elektro mobilnost bo vključena tudi v ukrepe trajnostne mobilnosti, ki jih izvajamo v okviru evropske kohezijske politike. Za urejanje kolesarskih in peš površin, ukrepe parkiraj in presedi ter urejanje postajališč javnega potniškega prometa je v tej finančni perspektivi zagotovljenih 48 milijonov evrov od katerih je 21 milijonov evrov namenjenih mestnim občinam za ukrepe celostnih teritorialnih naložb v prometu in za druge ukrepe 27 milijonov evrov.
Poleg tega je vlada je že ob začetku svojega mandata uvedbo načel zelenega gospodarstva prepoznala kot eno izmed svojih strateških prioritet, kot priložnost za rast gospodarstva in za krepitev mednarodne konkurenčnosti ob hkratnem znižanju okoljskih tveganj, ki negativno vplivajo na kakovost življenja in blaginjo ljudi. (bj)