Preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TEŠ 6 objavila končno poročilo.
Komisija ugotavlja, da so vse vlade od vključno 2004 do vključno 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno investitorju in. Največjo odgovornost pa po oceni komisije nosi vlada, ki je bila na oblasti v letih od 2008 do 2011, predvsem pa tedanji minister za finance dr. Franci Križanič, minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik in predsednik vlade Borut Pahor.
Minister Križanič je bil namreč v načrtovanje in izvajanje projekta TEŠ 6 vpleten od samega začetka, najprej kot član strokovne komisije leta 2006, potem kot pisec ene izmed študij, kot član nadzornega sveta HSE in nazadnje kot minister. To po mnenju komisije kaže, da je bil ves čas obveščen o stanju na projektu, a leta 2009 ni opozoril na probleme. Minister Lahovnik pa ni prisluhnil opozorilom tedanjega direktorja direktorata za energijo mag. Janeza Kopača, v katerem je povzel vse napake projekta.
Predsednik vlade Borut Pahor je sicer že januarja 2009 ustanovil Strateški svet za energetiko in s tem nakazal možnost, da bi s strokovnjaki na novo pregledali investicijo, za kar so imeli enajst mesecev časa. A zaradi pritiska lobijev, ki so bili za investicijo, tega strokovnega telesa ni sklical več kot eno leto. Ob ponovnem sklicu pa so bile dokončno podpisane vse pogodbe in vplačani prvi obroki.
Vlada med letoma 2004 in 2008 pa nosi politično odgovornost, ker svojih odločitev ni dobro premislila in je predvsem sledila željam investitorjev na eni in fascinaciji z velikimi projekti na drugi strani. S tem nosijo politično odgovornost poleg celotne vlade predvsem minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, minister za finance dr. Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša. Politična odgovornost te vlade kot skupščine HSE je bila potrditev Razvojnega načrta skupine HSE za obdobje 2006-2015, s pogledom do 2025, v katerem je med prioritetnimi investicijami TEŠ 6. Prav tako se niso prepričali o resničnosti vhodnih podatkov, na katerih stoji investicija, in sicer predvsem o ceni in zadostni količini premoga ter o potrebni velikosti objekta. Poleg tega je vlada projekt uvrstila v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023 ter sprejela Zakona o javnem naročanju ter uredbe, ki je uvrstila TEŠ med državna podjetja, ki niso zavezanci za javna naročila.
Odgovornost nosijo tudi poslanci DZ
Po mnenju komisije politično odgovornost nosijo tudi vsi poslanci in poslanke ter poslanske skupine, ki 15. maja 2009 niso prisluhnili opozorilom, ampak so agresivno podpirali investicijo in napadali tiste, ki so na probleme opozarjali. Med njimi so poslanske skupine SD, LDS in Zares. Politično odgovornost nosita tudi poslanca DZ in svetnika svetniške skupine SD Mestne občine Velenje Bojan Kontič in Srečko Meh, ki sta s poslanskimi vprašanji in vlaganjem predloga zakona o državnem poroštvu pritiskala na DZ in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako naložbo.
Komisija je iz preučenih dokumentov in opravljenih zaslišanj ugotovila, da je bilo za investicijo ključno leto 2009, saj naj bi bilo do konca tega leta projekt mogoče ustaviti ali vsaj narediti začasni moratorij in ga na novo strokovno in neobremenjeno premisliti. Noben sklep, ki jih je sprejela vlada in so podprli investicijo, da ga ne bi bilo mogoče spremeniti. Poleg tega pa je bilo do takrat vplačanih le 25 milijonov evrov.
V poročilu komisija opozarja še, da je ročnost kredita, ki ga je treba poplačati do leta 2025, daljša od garancije kredita ter, da so upoštevali samo tiste, ki so investicijo zagovarjali, ne pa tudi tistih, ki so opozarjali na slabosti. Prav tako so zanemarili opozorilo Elesa glede moči elektrarne, nerazumljivo spreminjanje investicijske cene za šesti blok, manipulacijo glede razpoložljive količine in cene premoga in izsiljevanje sindikata.
Kako naprej?
Komisija bo sedaj začela zbirati podpise poslancev za sklic izredne seje DZ, za poslance pa je pripravila tri sklepe. Tako naj bi DZ pozval organe pregona, da se seznanijo s poročilom komisije. Poleg tega naj bi DZ vladi predlagal, da kot skupščina SDH naloži, da ta od HSE zahteva sprožitev postopka ugotavljanja odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v TEŠ in Premogovniku Velenju. Tretji sklep pa je, da naj DZ po predlogu komisije ugotovi, da so Križanič, Lahovnik in Pahor kot posamezni nosilci javnih funkcij politično odgovorni za naložbo bodisi zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali pa celo namernih ravnanj, saj so s tem izpostavili državo oziroma javna sredstva nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta in tveganju, ki je bilo povezano z nadaljnjim obstojem znatnega dela slovenske elektroenergetike - skupine HSE vključno s Premogovnikom Velenje.
Poročilo je dostopno na tej povezavi.