Ugledna gosta so sprejeli generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne dr. Viktor Vračar, generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, direktor Premogovnika Velenje Aleš Logar, generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Matjaž Vodušek in direktor Termoelektrarne Šoštanj Mitja Tašler. Predsednik vlade in minister za infrastrukturo sta si najprej ogledala potek odkopavanja premoga na odkopu B na koti -110 v Jami Pesje 500 metrov pod zemljo in razkladalno postajo za premog.
V nadaljevanju so z vodstvom Premogovnika Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in Holdinga Slovenske elektrarne spregovorili o zadostni in pravočasni pripravljenosti sistemskih virov in zalog za delovanje v kriznih razmerah. Predsednik vlade dr. Robert Golob je ob tem izpostavil, da je zaradi razmer na trgu energentov pred nami težka zima: Kot je dejal, je stanje na deponiji alarmantno, saj ima deponija le za slabih štirinajst dni zalog, kar je tudi razlog, da je vlada Holdingu Slovenske elektrarne naložila, da takoj začnejo z aktivnostmi za uvoz premoga, pri čemer pa gre za prehodno oziroma zgolj začasno rešitev. Poleg tega je premier opozoril, da so pomembni tudi pogovori o prihodnosti in zmanjšanju oziroma prenehanju uporabe premoga. Za zdaj pa je ključna strategija do leta 2026, ki mora postati operativna. Opozoril je, da morajo biti projekti dobro pripravljeni, da bodo investicije ustrezno usmerjene v prestrukturiranje šaleške regije. Dr. Robert Golob je na srečanju z novinarji po obisku v Velenju še povedal, da so skupaj s predstavniki gospodarstva že začeli tudi s konkretnimi pogovori, kako sestaviti formulo za oblikovanje cen energentov v naslednjem letu in podjetjem svetoval, da naj še počakajo s podpisovanjem pogodb.
Kot rečeno, je poslovodstvo Premogovnika Velenje je v pogovoru z vladnimi predstavniki podrobneje predstavilo ključne izzive družbe ob usmeritvah države za povečanje strateških zalog energentov, med drugim tudi premoga, ter prizadevanja za čimprejšnje sprejetje Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer je ob tej priložnosti poudaril, da je Premogovnik Velenje s tehničnega vidika sposoben premog odkopavati tudi po letnici 2033, ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene, pri čemer je zaradi same izdelave jamske infrastrukture, ki omogoča izkop, potrebno letnico opredeliti mnogo let vnaprej, in sicer bi morali odločitev o tem sprejeti najpozneje do leta 2025. »Pri tem se je treba zavedati, da je v tako zahtevnem delovnem procesu, kot ta poteka pri nas, nemogoče »čez noč« povečati proizvodnjo premoga. Priprava novega odkopnega polja namreč zahteva najmanj tri leta za izgradnjo dodatnih 6.000 metrov objektov, za kar bi potrebovali približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme, ob že obstoječem načrtu, ki znaša 5.000 metrov na leto,« je povedal dr. Rošer in dodal, da so še v letu 2021 bile vse usmeritve, ki so jih prejeli s strani lastnika, države in EU, da mora Premogovnik Velenje prenehati delovati najpozneje do leta 2033 ter znižati proizvodnjo premoga in zmanjševati število zaposlenih, zaradi česar je danes še toliko zahtevnejše obrniti ta trend.
»Pri proizvodnji premoga smo že nekaj let osredotočeni zgolj na dve odkopni polji, in sicer v Jami Pesje in v Jami Preloge, proizvodnja premoga pa že zadnjih dvajset let v povprečju poteka z dveh odkopov hkrati. Premog trenutno pridobivamo z dveh odkopov, in sicer na koti –110/B in -110/D, ki smo ga zagnali včeraj. V pripravi pa je že tudi novi odkop na -110/C, ki bo začel obratovati v prvi polovici novembra in bo zagotavljal proizvodnjo premoga do konca tega in na začetku prihodnjega leta. Glede na tehnične in kadrovske zmogljivosti ocenjujemo, da v Premogovniku Velenje trenutno ne moremo preseči 2,7 milijona ton izkopanega lignita na leto«.
Dr. Janez Rošar je izpostavil tudi nujnost čim hitrejšega sprejetja Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, s čimer bi Premogovnik dobil potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje, ki vključuje zapiranje jame, sanacije površine, kadrovsko problematiko in podobno. »Zdaj namreč sami in zgolj z lastnimi sredstvi izvajamo vsa sprotna zapiralna dela, od likvidacij posameznih jamskih objektov do sanacije okolja, ki je bilo podvrženo vplivu rudarjenja v okviru lastne proizvodnje, kar seveda vpliva na višino stroškovne cene premoga, ki ostaja nespremenjena že vse od leta 2015. Naša prizadevanja in dogovori z lastnikom HSE gredo tudi v smeri povišanja cene premoga, kar bi pozitivno vplivalo na stabilnejše poslovanje družbe.«
Generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar je izpostavil, da, termoelektrarna Šoštanj, ki jo večinoma poganja lignit iz Premogovnika Velenje, povprečno predstavlja tretjino vse slovenske proizvodnje električne energije in hkrati oskrbuje lokalni sistem daljinskega toplotnega ogrevanja. V času, ki ga zaznamujejo negotove geopolitične in tržne ter hidrološke razmere, si zato zanesljive in varne oskrbe z električno energijo ter stabilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema brez obeh družb ne moremo predstavljati. Ob tem je vladi izrekel zahvalo za posluh in podporo obratovanju naše največje termoelektrarne in izrazil prepričanje, da bodo neprijetne okoliščine, ki vplivajo na proizvodnjo in trgovanje z električno energijo, sčasoma izzvenele. » In to bo trenutek, ko bomo vso svojo pozornost znova začeli namenjati zelenemu prehodu. Vsi razvojni projekti skupine HSE so namreč usmerjeni v okolju prijazno proizvodnjo električne energije: v sončni, vodni in vetrni potencial, s pomočjo katerih jasno in odločno sledimo poti v brezogljično družbo,« je sklenil dr. Vračar.
Generalni direktor TEŠ mag. Matjaž Vodušek pa je dejal, da je glede na trenutne razmere na energetskih trgih zanesljiva proizvodnja električne energije iz Termoelektrarne Šoštanj toliko bolj pomembna za zanesljivost oskrbe z električno energijo v Republiki Sloveniji. Nestabilnost na trgu z električno energijo in s tem povezana cenovna nihanja in morebiti tudi vpliv na zanesljivost nam narekujejo potrebe za povečanje strateških zalog primarnih energentov, predvsem tudi premoga, od katerega je TEŠ v največji meri odvisen. »V TEŠ smo se zaradi nemotenega zagotavljanja proizvodnje električne energije tudi v prihodnje ter potreb po večjih sprotnih razpoložljivih količinah premoga, kot jih je trenutno zmožen zagotoviti Premogovnik Velenje, skupaj s premogovnikom ter lastnikom že lotili iskanja ustreznih tujih premogov ter biomase, ki bi ju lahko dodajali primarnemu energentu – lignitu iz velenjskega premogovnika. Hkrati pa se zavedamo, da se je treba ozreti naprej, saj so poleg stabilnega trenutnega delovanja zelo pomembne tudi strateške investicije oziroma projekti, ki sodijo v okvir zelene preobrazbe in h katerim smo že pristopili. Na razpolago imamo vso potrebno infrastrukturo, predane zaposlene in znanje. Razvoj usmerjamo v vodikove tehnologije ter tudi v druge nove tehnologije ter zajem in uporabo CO2, vse s ciljem prehoda v brezogljično proizvodnjo električne energije in seveda posledično ohranjanja delovnih mest in energetske lokacije v Šoštanju. Ne zanemarjamo niti klasičnih virov, kot je investicija v plinsko-parno enoto večje moči na lokaciji TEŠ,« je še dodal Vodušek.