Slovenska vodikova strategija
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je na forumu poudaril, da Slovenija že ima trden znanstveni temelj za razvoj vodikovih tehnologij. “Imamo konzorcij s 6500 strokovnjaki, ki razvijajo rešitve za proizvodnjo, shranjevanje in uporabo vodika,” je dejal. Slovenija vidi priložnost zlasti v shranjevanju presežkov električne energije iz obnovljivih virov ter v dekarbonizaciji prometa in industrije. Aktivna je tudi v mednarodnih pobudah, kot je projekt Severnojadranske vodikove doline in konzorcij SIH2 (Slovenian Low-Carbon Hydrogen Ecosystem), ki povezuje podjetja, raziskovalne ustanove in javne institucije za razvoj domače vodikove verige.
Francija - politična podpora in industrijski zagon
Francoska veleposlanica Florence Levy je predstavila ambiciozno strategijo „Francija 2030“, ki v vodik vlaga kot v strateško os nove industrijske politike. Poudarila je moč regionalnega pristopa – zlasti v regiji Auvergne-Rhône-Alpes, kjer že deluje vodikova dolina IMAGHyne, podprta z inovativnimi industrijami in zagonskimi podjetji. Francija sistematično gradi ekosistem, ki zajema vse dele vodikove vrednostne verige – od raziskav do komercialne uporabe. Posebna okrogla miza o vodiku je bila prostor za neposredno izmenjavo med francoskimi in slovenskimi akterji. Sodelovali so med drugim Nacionalni kemijski inštitut, ELES, Steklarna Hrastnik, HIPROJECT, Atawey, CNRS in predstavniki regije Auvergne-Rhône-Alpes. Ugotovili so, da so nacionalni pristopi podobni, kar olajšuje sodelovanje – zlasti v okviru projektov, kot je evropski AMETHyST, ki povezuje partnerje iz šestih alpskih držav, vključno s Slovenijo in Francijo, za razvoj zelenega vodika v gorskih območjih.
Umetna inteligenca in krožno gospodarstvo
Tudi umetna inteligenca in krožno gospodarstvo sta bili pomembni temi foruma. AI predstavlja tehnološki vzvod za konkurenčnost, kjer ima Francija vodilno vlogo v EU s 590 zagonskimi podjetji in 16 tehnološkimi samorogi. Slovenska podjetja in institucije – kot so IRCAI, PC7 in C-ASTRAL – iščejo možnosti povezovanja skozi strategijo AI4SI. Na področju krožnega gospodarstva pa so partnerstva usmerjena v trajnostne industrijske rešitve in povezovanje podjetij z inovativnimi rešitvami za zmanjševanje okoljskega odtisa, kar dodatno povezuje zeleni prehod z realnim sektorjem.